Šest prijateljic se nas je odločilo, da se bomo z jadrnico za pet dni podale na raziskovanje jadranskih otokov in zalivčkov. Naša plovba se je začela v Marini Zadar, nato smo jadrali mimo mesta Preko na otoku Ugljan, za kar je poskrbel veter, imenovan jugo. Zavetje pred nevihto, ki se je razbesnela ponoči, smo poiskali v zalivu Kukljica, in ko je rahel dež naslednji dan skoraj ponehal, smo odbrzeli mimo otoka Vrgada na otok Murter. Prenočišče smo si izbrali v zalivčku Vučigrade, privezani na bojo, in se tam ob sunkih burje pozibavali do jutra. Sledila je odprava proti otoku Kaprije, do koder smo dobesedno švignili, za kar se lahko zahvalimo vetru tranmontani, ki je včasih pihnil do 26 vozlov (približno 48 km/h). Začasno smo se ustavili v zalivu Remetič, na otoku Kaprije, kjer smo prenočili na boji. Sledil je obrat proti severu in maestral nas je ponesel do otoka Žut. Tik pred nočjo smo se privezali v marini v luki Žut, se očedili in zaspali na mirnem morju. Zadnji dan smo šli s polno močjo nazaj do Zadra, s kratkim postankom na otoku Iž. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Zakonca Kosi: Rojstvo Krištofa je zacelilo rane

Starša petih otrok imata moder nasvet za vse, ki hrepenite po tem, da bi vas obdajali srčni ljudje.

Ker je imela le ena izmed nas že nekaj znanja o plovbi, druge pa smo bile amaterke, smo za pomoč prosile izkušenega prijatelja Aleša Kocjančiča, ki je prevzel vlogo skiperja. Z njim smo se počutile varno, saj je deloval odgovorno, resno, tako da smo mu lahko popolnoma zaupale krmilo in mu prepustile večino dela na naši jadrnici Minki. Akcije ni bilo malo, saj je bilo treba enkrat vleči modro vrv, drugič črno ali rdečo, nekje navijati, drugje spuščati, spremljati globino morja ter hitrost in smer vetra. Pri obračanju smeri smo po dvanajstinpol metrskem plovilu hiperaktivno tekale z ene strani na drugo, si na roke natikale rokavice (da grobe vrvi ne bi poškodovale naših nežnih ročic), se z nogami opirale na vse, kar je služilo za ohranjanje ravnotežja, medtem pa smo ves čas vneto govorile druga prek druge, kar je bilo za šest deklet na kupu za pričakovati … Si predstavljate akcijo? Vmes je potrebno še paziti na bum (palica, ki drži spodnji del glavnega jadra), ki te pri spremembi smeri ob majhni nepazljivosti zlahka udari v glavo, morale smo se naučiti dva vozla, ki sta prišla prav pri privezih in pristajanju. Sliši se preprosto, dva vozla, ampak ko smo ju morale narediti skoraj s svetlobno hitrostjo, imele pa smo čas za samo en poskus, je bil pritisk tako hud, da smo ga komaj obvladovale.

Toda naša zagnanost in želja po osvajanju novega znanja se je obrestovala, zato je plovba potekala gladko in brez težav, tudi ko je burja močno pritisnila v naša jadra. Kako hitro smo šli največ, ne ve nihče, saj ni takrat nihče gledal na instrumente, ampak smo se krčevito oprijemale ograjice in poslušale napotke skiperja. Ves čas smo slepo sledile taktirki skiperja, ki nas je dobro učil, nas dosledno opozarjal na napake, nas bodril in spodbujal k timskemu delu ter medsebojnemu sodelovanju.

Srečanje z delfini
Na tako majhnem prostoru pridejo do izraza značajske značilnosti vseh članov posadke, zato vsem bodočim jadralcem in jadralkam svetujem, da skrbno izberejo ekipo. Me smo se pred odhodom na jadralsko dogodivščino že med sabo dobro poznale, zato je bila to velika prednost. Naš dopust je bil med drugim tudi zaradi tega zelo sproščujoč, umirjen, brez stresa. Vsaka je imela svojo vlogo; ena je skrbela za skupne finance, druga za kuhanje, tretja za pomivanje posode itn. Nekatere so še posebej pridno veslale v 'bye boatu', čolničku, s katerim smo se, ko smo bili privezani na bojah, morali voziti do obale, da smo v naravi opravili veliko in malo potrebo. Počutila sem se kot tabornica, svobodno, v pristnem stiku z naravo, a hkrati nekoliko izgubljena pri iskanju pravega kotička med oljkami in borovci. Skratka, dolgega časa na jadranju nismo poznale, kar se je ves čas nekaj dogajalo. Nenehna aktivnost je odlična metoda za popolno sprostitev duha, saj ob delu človek pozabi na vse tegobe in skrbi, ki jih je v hitrem tempu življenja vsako leto več …

Ko pa smo zagledale jato delfinov, ki so spokojno plavali ob jadrnici, elegantno skakali iz vode in si nas radovedno ogledovali, je svet za trenutek obstal. Občutke je težko opisati, saj je srečanje s temi prečudovitimi morskimi sesalci potrebno doživeti, da jih lahko razumemo. Besed, s katerimi bi lahko pojasnila, kaj se v človeku premakne, ko prvič zagleda ta lepa bitja, je namreč premalo …
Organizirajte se, zberite nekaj najbližjih in se podajte tudi vi na zavidljiv potep po valovih morja. Opremite se s podvodno masko in v magičnih zalivčkih raziskujte svet, ki vas bo povezal z morskimi zvezdami, kumarami, školjkami, ribami … Splezajte na vrh jambora in občudujte razgled, združite moči ob zabavni pripravi slastnega kosila, podarjajte si nasmehe in objeme, ki jih ni nikdar preveč … Spoznavajte se in odkrivajte pozitivne lastnosti, ki jih nosi v sebi vsakdo med nami, bodite hvaležni za takšne in podobne trenutke, privoščite si razvajanje in polno mero užitka!

Bilo je nepozabno, s samimi presežki. Spomini na teh pet dni bodo zapisani v posebnem poglavju v knjigi mojega življenja. Tako malo je potrebno, da nastane nekaj tako zelo lepega, neponovljivega …