Ida in Ingrid sta se spoznali v tem šolskem letu, saj sta postali sošolki. Čeprav se pred tem sploh nista poznali, sta postali najboljši prijateljici. In kaj to pravzaprav pomeni? Kdo je najboljši prijatelj? Kako hitro lahko nekomu zaupaš? In kaj se zgodi, če nekdo, ki mu tako trdno zaupaš, izgubi tvoje zaupanje? Si zasluži še eno priložnost? Dve? Tri? No, odločitev je vsekakor tvoja, kaj o tem menita Ida in Ingrid, pa lahko prebereš tukaj.

Kdo je najboljši prijatelj?
Ida: ''Nekdo, s komer se lahko pogovarjaš. Nekdo, ki mu lahko zaupaš.. Najboljšemu prijatelju lahko poveš vse, tudi svoje najgloblje skrivnosti, in veš, da tega ne bo povedal nikomur drugemu.''

Ingrid: ''Lahko ga pokličeš tudi opolnoči in ti ne bo rekel, da nima časa, ker mora spati. Če ti je hudo, ga lahko pokličeš kadarkoli hočeš in se z njim pogovarjaš, saj te potolaži in posluša.''

Ida: ''Pravi, najboljši prijatelji niso tam zate samo takrat, kadar njim ustreza oziroma pod pogoji njihovega časa. Jaz na primer ločim med prijatelji in kolegi. Prijatelji so tisti, ki jim zaupaš, ki vedo (skoraj) vse o tebi, ki jim poveš vse in ki jim vse lahko tudi zaupaš. Z njimi je način komunikacije popolnoma drugačen. Kolegi so pa pač tisti, s katerimi se družiš. Z njimi hodiš ven in se zabavaš. Saj se z njimi tudi pogovarjaš, vendar je to popolnoma drugače kot pa prijatelji.''

Vidve se ne poznata dolgo časa?

Ingrid: ''Ne, spoznali sva se na začetku letošnjega šolskega leta.''

Ida: ''Jaz sem ponavljala prvi letnik in sem si mislila, da bom prišla med same mulčke, saj veš, kako se ti zdi, ko si eno leto starejši … (smeh) In sem si tudi za Ingrid mislila, da ne bi nikoli mogli biti prijateljici.''

Zakaj?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Maj Žerdin je sin te voditeljice in scenaristke serije Skrito v raju

Med gledanjem oddaje Riba, raca, rak se številni sprašujejo, kdo je Maj Žerdin. Veliko razkrije že njegov priimek. Njegova starša sta zelo uspešna televizijca.

Ida: ''Ker sva si po značaju popolnoma različni.''

Ingrid: ''Saj drugače sva si pa zelo podobni. Podobno razmišljava, všeč so nama iste stvari, podobna glasba. Najina okusa sta si precej podobna, le značajsko sva si popolnoma različni.''

Ida: ''Nekako sva pristali skupaj. Z drugimi sošolci se nisem tako dobro ujela, potem pa sem se kar naenkrat začela pogovarjati z Ingrid. Ugotovili sva, da sva si podobni, in vedno več časa sva preživeli skupaj.''

Ingrid: ''Jaz sem sicer precej sramežljiva in bolj tiha, Ida pa je popolnoma drugačna. Ona je komunikativna in brez težav pristopi h komurkoli, jaz pa si recimo veliko stvari še vedno ne upam. Tudi fanta še nisem imela.''

 Kako hitro zaupata?

Ida: ''Jaz še prehitro. Zdi se mi, da še kar nekako verjamem, da so ljudje dobri. Sicer me to prepričanje velikokrat tepe … Počasi se bom naučila.''

Ingrid: ''Jaz si vzamem kar nekaj časa, preden komurkoli zaupam. Morda sem ravno zato, ker sem sramežljiva, tudi manj odprte narave.''

Vaju je že kdaj kdo razočaral?

Ingrid: ''Seveda. Zaupanje je stvar, ki jo je navadno težko pridobiti, izgubi se pa zelo hitro. Pomembno je tudi, kako pogosto nekoga vidiš, kako pogosto se pogovarjata. Za zaupanje je treba skrbeti.''

Ida: ''Vedno se najde nekdo, ki za tvojim hrbtom ljudem govori stvari. Včasih so to stvari, ki so zasebne, ki si jih temu človeku zaupal. Včasih pa so seveda tudi laži.''

Ingrid: ''Imela sem prijateljico, s katero sva bili skozi vso osnovno šolo neločljivi. Ob koncu osnovne šole sva se vpisali na različni šoli. Ona je šla v šolo v Avstrijo, jaz pa sem ostala v Sloveniji. Ves čas je trdila, da bova ravno tako ostali najboljši prijateljici, vendar ni tako preprosto. S človekom se moraš družiti in pogovarjati, če ne si na koncu nimata več kaj povedati, ker preteče že preveč časa.''

Kako pa se da zaupanje pridobiti nazaj?

Ida: ''Težko. Če te enkrat nekdo razočara, je to tako, kot da se nekaj uniči.''

Ingrid: ''Odpustim že, pozabim pa ne.''

Ida: ''Se strinjam z njeno izjavo in mislim, da tudi če odpustiš, stvari nikdar več niso enake. Tako velika stvar, kot je zloraba zaupanja, potem ves čas visi nad vama.''

Pa sta pripravljeni dati ljudem še eno priložnost?

Ingrid: ''Menim, da si vsak človek zasluži še eno priložnost. Daš jo in najbrž tudi s stisnjenimi zobmi malce na trnih čakaš, če te bo ta človek spet razočaral.''

Ida: ''Jaz sem precej naivna. Kot sem že prej rekla, sem nekako globoko v sebi prepričana, da so ljudje dobri, da nihče ni res hudoben, da bi nekoga nalašč prizadel. Pa saj vem, da takšni ljudje obstajajo!''

Laži pa najbrž ne prenašata?

Ingrid: ''Ne, sploh ne. Kar živčna postanem.''

Ida: ''Laži so brez veze. Ničesar dobrega ne prinesejo, zaupanje pa izgine. Ljudje, ki lahko lažejo o malih stvareh, najbrž nimajo težav z laganjem o večjih.''

Ingrid: ''Mislim, da je dobro, da ljudje drug drugega sprejemajo takšne, kot so, saj potem tudi laži niso potrebne.''

Ida: ''Ja, v tem primeru si ljudem ni treba izmišljevati stvari in smo vsi lahko to, kar smo. In ohranimo zaupanje.''

Če imate prijatelje, jih spoštujte, do njih se obnašajte lepo, cenite jih in bodite prijazni. Ne zlorabljajte njihovega zaupanja, saj le-to ne raste na drevesih. Ida in Ingrid sta se to naučili, njuni prijatelji so kdaj zlorabili tudi njuno zaupanje, zato zdaj toliko bolj cenita tisto, kar imata.