Anita Vihtelič je letošnja dobitnica Jenkove nagrade za več kot 25 letno plesno udejstvovanje na področju razvoja otroških plesov, promotorka plesa, priznana mednarodna sodnica, trenerka in selektorica v sekciji za akrobatski rock'n'roll. Je tudi koreografinja in plesna učiteljica Ribiča Pepeta in koreografinja večine plesnih video spotov skupine Čuki. Slovenka, ki je za promocijo plesa skupaj s svojim soplesalcem Markom Hrenom skočila »najvišjo salto na svetu« in se vpisala v slovensko knjigo rekordov. V športu je tako rekoč 45 let, kot trenerka 30 let in v plesu 28 let.

Kako se je začelo ...

Začela sem »plesati« pri treh letih, no takrat se je ples imenoval ritmika, kasneje sem bila tekmovalka in reprezentantka v športni ritmični gimnastiki, zaradi želje po izobraževanju sem dve leti obiskovala tudi srednjo baletno šolo. V srednji šoli sem poleg svojih rednih treningov pričela s trenerskim delom v ritmični gimnastiki. Bila sem štipendistka »Elan-a«. V prvem letniku Fakultete za šport sem se navdušila za ples – akrobatski rock'n'roll, ker je bila tega leta ravno Univerzijada v Zagrebu (1987). Ker mi je bilo zelo všeč, sem se odločila nadaljevati s svojim sošolcem Juretom. V ekstremno hitrem času sva napredovala iz C v A razred, kjer sva zaključila skupno plesno pot. Takratni trener Marko Hren je v meni videl potencial in me tako povabil v trenersko ekipo. Ker pa je tako ples kot akrobacije veliko lažje demonstrirati v paru, sva postala trenerski par in kmalu zatem postala tudi profesionalni plesni par, ki je zastopal takratno Jugoslavijo in kasneje tudi Slovenijo v profesionalnih vrstah. Potovanja in treningi s tujimi trenerji so bila draga in pogrešala sem delo z mladimi. Zato sem se udeležila izobraževalnega seminarja s področja plesa in tako pred 25imi leti pričela s poučevanjem v vrtcih in kmalu je plesna šolo dobila svoje ime; takrat je bila Plesna šola Miki, kasneje, ko smo pričeli s poučevanjem odraslih smo se preimenovali v Plesni Studio M in še kasneje, ko smo se preselili na stalno lokacijo in prostore oblikovali in opremili po svojih željah, smo rekli mesto potrebuje Plesno Mesto.

Delo z najmlajšimi…

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Maj Žerdin je sin te voditeljice in scenaristke serije Skrito v raju

Med gledanjem oddaje Riba, raca, rak se številni sprašujejo, kdo je Maj Žerdin. Veliko razkrije že njegov priimek. Njegova starša sta zelo uspešna televizijca.

Delo z otroci me je tako veselilo, da sem otroškim programom ostala zvesta do danes. V otrocih najdem energijo, ker so spontani, željni znanja, sodelovanja in so pravi sončki v mojem življenju. V Plesnem Mestu nudimo otrokom sistem šolanja otrok od 3. leta dalje in tako zasnovala programe, ki se jim res lahko reče »šola«, torej za vsako starostno stopnjo posebej. Otroški ples je razcvetel s pesmicami Romane Krančan, čarovnikom Gregom, Mojco in Kaličopkom še posebej pa s Čuki in kasneje Ribičem Pepetom, saj so moje koreografije osvojili srčke otrok po celi Sloveniji. Ples je že sam po sebi veselje, smeh in igrivost odlično pa vpliva tudi na motorični in intelektualni razvoj ter socializacijo. Moj cilj je dati otrokom, tisto, kar jim v določeni starosti pripada, da kar se da polno živijo svoj otroški svet, zato v programih do 6. leta uporabljam izključno slovenske pesmice, če se le da otroške ali takšne s primernim besedilom.  

Promotorka plesa..

Na plesnih animacijah, ki jih skupaj s Čuki in samostojno naredim letno od 30 do 60 zapleše z mano preko tisoč otrok. Poleg koreografije Hubba bubba in Ribič Pepe, prva ima dva milijona, druga pa preko milijon ogledov na you toubu, je še mnogo drugih, ki otroke vzpodbujajo k plesu, tako v različnih plesnih šolah po Sloveniji kot tudi doma preko računalniških in tv ekranov in tako skrbim za popularizacijo plesa v rani mladosti. Predavam tudi na seminarjih za vzgojitelje in učitelje in tako skrbim, da ples pride med otroke. Življenje je en sam ples…menja se le glasba.

Vzornik..

Ne smem pozabiti povedati, da je bila moja velika vzornica  dr. Meta Zagorc, ki je bila moja  mentorica na Fakulteti za šport. Vsa leta študija sem občudovala njeno neizmerno energijo in se tudi sama videla v tem poklicu. Zelo sem bila vesela, ko me je povabila k sodelovanju pri pripravi učnega pripomočka, kot soavtorico knjige Ples v vrtcu.

Kaj pa rock'n'roll…

Seveda sem ostala zvesta tudi rock'n'roll-u, kjer uspešno vodim M-ovo ekipo trenerjev, ki so prav tako naši nekdanji plesalci. Skupaj osvajamo odlične rezultate in za svoje delo bi lahko uporabila že znan slogan »od prvih korakov do svetovnih prvakov«. Kljub temu, da še vedno stopim v dvorano kot trener, predvsem da delim svoje dolgoletne izkušnje tekmovalcem in mlajšim trenerjem, se zelo rada ukvarjam s psihično pripravo tekmovalcev. Vendar naj povem, da ravno tako z veseljem stopim v dvorano k hip hop, street, jazz in show plesalcem, saj najbolj uživam, ko gledam njihov napredek in še posebej to, da jih je ples povezal z močnimi vezmi prijateljstva. Seveda se veselim vsakega rezultata državnih in svetovnih prvakov, vendar največji rezultat, ki ga trener lahko doseže je ta, da se otroci razvijejo v odgovorne in samozavestne osebnosti, ker je najboljša popotnica za celo življenje.

25-letnica Plesnega Mesta...

Ponosna sem, da sem v vseh letih sledila svojim sanjam, vendar moram poudariti, da če na svoji poti nebi srečala Marka Hrena nisem čisto prepričana, da bi šla po isti poti. On je bil poln idej, jaz pa sem se videla v njih, da jih lahko izpeljem. Skupaj se dopolnjujeva in očitno sva ravno prav različnega karakterja, da že 25 let uspešno vodiva najino M-ovsko barko. Ponosna sem na vse moje učence, nekateri so že poročeni in pripeljali nazaj svoje otroke, nekateri so še vedno aktivni plesalci in nekateri celo plesni učitelji pri nas, z nekaterimi se kdaj srečamo in lepo je ko pripovedujejo kaj vse lepega so doživeli. Ko se zamisliš je 25 let res dolga dobo, toliko otrok, toliko ur švicanja v dvorani, toliko solz, smeha in veselja, snemanj, nastopov, potovanj, priprav, dogodivščin,…spominov še pa še. Imava kader na katerega sva zelo ponosna, saj je po večini zrasel pri nas. Res smo odličen kolektiv, ki sodeluje in zaupa in ob tem bi se želela zahvaliti Boštjanu Pavčku, ki je zraven že skoraj od samih začetkov, Maruši Krušič, Saši Hodnik, Ireni Petan, ki so z nami že več kot 10 let in pa seveda mladim trenerkam nekdanjim vrhunskim plesalkam Ajdi, Petri, Urši in tudi vsem ostalim.

Jenkovo priznanje …

Ko sem prejela obvestilo, da sem ob 60 letnici Plesne Zveze Slovenije dobitnica Jenkovega priznanja sem bila izjemno vesela. Še posebej zato, ker res že 25 let vlagam vso energijo v otroške plese in popularizacijo plesa. Kljub temu, da sem kar nekaj tekmovalcev rock'n'rolla popeljala v sam svetovni vrh, me še vedno vleče stopiti na oder in animirati otroke za ples ali pripraviti atraktivno koreografijo.

g. Adolfa Jenka sicer nisem poznala, bil je eden od začetnikov družabnega in športnega plesa na naših tleh. V njegovem življenjepisu najdem kar nekaj podobnosti, najprej je bil baletni plesalec, potem plesni učitelj in trener kar štirim generacijam…in med njimi sta bila njegova učenca tudi moja starša. Jenkovo priznanje je najvišje priznanje, ki ga podeljuje Plesna zveza Slovenije in s tem so dodali pečat, da sem se odločila prav.