foto: Karantanija cinemas
Včerajšnja premiera slovenskega celovečernega filma ŠUPLJE PRIČE je bila jasen pokazatelj, da so gledalci željni kakovostnih domačih produktov, ki prinašajo svežino v naš filmski prostor. Obljuba povsem odklopljene zgodbe, kakršne v Sloveniji še nismo videli, je napolnila dvorano in prepričala še največje skeptike, ki so ob koncu filma z bučnim aplavzom spremljali poklon filmskih ustvarjalcev. Ekipa izjemno priljubljenih kratkih igranih filmov je tako upravičila pričakovanja zvestih oboževalcev in uspešno prestala prehod na veliko platno. Žanrska domača poslastica, ki jo odlikuje izvrsten scenarij in odlična igra mladih entuziastov ter prekaljenih igralskih imen, sedaj na rednih sporedih nadaljuje svoj pohod po slovenskih kinematografih.
Celovečerni film ŠUPLJE PRIČE: THE MOVIE – Zdej te je, a zdej te ni je več kot zgovoren dokaz, da je tudi v slovenski filmski produkciji mogoče uresničiti edinstvene projekte, navkljub finančnim in drugim omejitvam. Treba je le delati s srcem in dušo pravi Samir Bajrić, idejni vodja, scenarist, režiser, producent in igralec. Žanrsko mešanico kriminalke, psihološkega trilerja, akcije in črne komedije je ustvaril z mislijo na gledalce, katerim je želel ponuditi nekaj svežega, odbitega in zabavnega, kar mu je sodeč po odzivih na včerajšnji premieri sijajno uspelo.
»Ogled našega filma je investicija v osebno zabavo, razvoj in zadovoljstvo.« – Samir Bajrić
SNEMANJE FILMA ŠUPLJE PRIČE
Nastanek Šupljih prič sicer sega v leto 2011, ko je ekipa na portalu YouTube objavila prvi kratek igrani film, podnaslovljen Fight v Tivoliju. Po izjemno dobrem odzivu uporabnikov so serijo dopolnili še trije kratki igrani filmi, in sicer Kauboj Djemo, Vrati lanac a.k.a. get that bling in Američka posla.
Serija je bila prežeta s humorjem, rdeča nit slednje pa je bila močna in dobro stoječa zgodba, ki je hitro prepričala širok krog gledalcev. Po besedah režiserja Samirja Bajrića so bili prav oboževalci tisti, ki so ekipo nenehno spodbujali k snemanju celovečernega filma.
Odločitev je padla in ekipa je z lastnimi sredstvi in pomočjo sponzorjev v septembru 2014 začela s snemanjem. Tovrstno snemanje filma z nižjim proračunom je po besedah Bajrića delo za največje možne ljubitelje filma: »Če obstaja le najmanjši sum, da filma ne snemaš s srcem in dušo, te pomanjkanje financ in s tem pogojeni različni kompromisi hitro ustavijo. Z eno besedo bi lahko rekel, da je snemati z majhnim proračunom in strmeti k čim boljšemu izdelku muka.
In čeprav bi bilo delo ekipe nedvomno lažje, v kolikor bi imeli nekaj deset tisočakov več, ob spremljanju rezultatov svojega dela čutijo zadoščenje, da so naredili dobro stvar, pravi Bajrić in dodaja: »Ko so gledalci zadovoljni s tvojim delom, ko so igralci navdušeni nad vlogami, ki si jih ustvaril in ko neka oseba, ki je strokovnjak s področja, o katerem tvoj film govori, popolnoma navdušeno pohvali scenarij, potem pozabiš na finance, čeprav te le-te vedno znova potrepljajo po rami.«
Sicer pa je samo snemanje potekalo kot kombinacija maratona in šprinta. Največ navdušenja so požele različne scene z orožjem, saj večina sodelujočih ni bila vajena močnega poka orožja, zato je bila ob tovrstnih akcijskih prizorih napetost vedno na vrhuncu, kar je čutiti tudi v filmu.
Režiser se spominja zabavnih anekdot o učenju pravilnega padca po strelu: »Igralcu sem podrobno razložil, kako točno naj pade, ne da bi se poškodoval. Izvajali smo različne vaje, vendar še vedno ni šlo najbolje. Ko pa se je začelo v prostoru streljati, so se kar metali po tleh, kot bi šlo zares in to nas je vedno znova zbujalo ob dolgih in utrujajočih urnikih.«
INSPIRACIJA ZA ZGODBO FILMA ŠUPLJE PRIČE
Vsakodnevni dogodki, ki se odvijajo posebnim ljudem, so vedno zanimivi. In prav tej so Samirju služili za inspiracijo: »Poglobil sem se v nekajmesečni študij psihologije in ko vidite, kaj vse se lahko človeku plete po glavi in do kakšnih napak lahko pride v možganih, se vedno odprejo nove dimenzije dojemanja ljudi. O tem tudi govori naš film.«
IZBOR IGRALSKE ZASEDBE
Pri izboru igralske zasedbe so ostali zvesti stalni zasedbi kratkih filmov, dodali pa so še nekaj uveljavljenih slovenskih igralcev, kot sta denimo Borut Veselko in Saša Pavlin Stošić. Prav Veselko je imel, kot eden redkih, priložnost prebrati celotni scenarij. Zgodba ga je takoj pritegnila in z veseljem je sprejel sodelovanje.
Vodilo pri izbiri igralske zasedbe je bilo, kako se bodo osebe vživele v vlogo: »Saša Pavlin Stošić je izjemna igralka, ki je v vlogi psihiatrinje Žane ustvarila drzen in pogumen lik, izbrali smo jo, ker je najbolj odgovarjala za to vlogo,« pravi Bajrić in nadaljuje: »Po tem kopitu smo nadaljevali z izbiranjem igralcev; tako smo denimo zaupali lik Pešija (agresivnega Balkanca) Dinu Hajderoviću, ker je pač Dino eden tistih, ki je sposoben zelo dobro odigrati tak lik.«
Bajrić je ponosen na celotno igralsko zasedbo, ki je delo opravila odgovorno, zavzeto in prepričljivo: »Fenomenalen občutek je bil, ko sem gledal tako stalno ekipo kot tudi priznane igralce, kako so se vživeli v besede, katere sem sam spisal, se ravnali po mojih navodilih in s tem ustvarili fantastične like. Neprecenljivo!«
O ZGODBI FILMA:
Napeta zgodba s primesmi akcijskega trilerja, kriminalke in črne komedije se prične, ko se detektiv pod krinko zaradi psihičnih težav pri izvajanju svoje skrivne misije po pomoč zateče k zasebni psihiatrinji. Slednja sprva misli, da gre za navadnega pacienta, ki ima potrebo po »očiščevalnem« pogovoru in razkritju svojih burnih akcijskih doživetij, vendar kmalu spozna, da ima v rokah veliko zahtevnejši primer, ki mu sama morda ne bo kos.
O EKIPI
SAMIR BAJRIĆ (scenarij, režija, montaža, Ramo Revolver)
Režiser in scenarist priljubljenih kratkih igranih filmov Šuplje priče se lahko pohvali z dolgoletnimi izkušnjami s področja televizijske in video produkcije, poleg tega pa že skoraj deset let poučuje na Inštitutu in akademiji za multimedije. Šuplje priče: Zdej te je, a zdej te ni je njegov prvi celovečerni film.
JURE GORJANEC (Brko)
Bodoči magister medijske produkcije, ki se je kalil na številnih medijskih projektih s področja filma, televizije, glasbe in drugih kulturnih dejavnosti. Skupaj s Samirjem Bajrićem in soigralcem Jernejem Škuljem uspešno sodelujejo že od leta 2008, tekom tega obdobja pa se je izkazal s celim kupom različnih manjših vlog. Vloga Brkota je njegova prva vloga v celovečernem filmu kot tudi prva glavna vloga, prav tako pa se je na filmu prvič preizkusil kot vodja snemanja.
SAŠA PAVLIN STOŠIĆ (Psihiatrinja Žana)
Čedalje bolj prepoznavna igralka mlajše generacije, ki je nedavno diplomirala na AGRFT. Tekom študija si je izkušnje nabirala z igranjem v različnih študijskih vajah in kratkih filmih, njen trud pa se je izplačal leta 2011, ko je dobila glavno žensko vlogo v filmu Vandima režiserke Jasne Hribernik. Istega leta jo je režiser Marko Naberšnik povabil k igranju v njegovem filmu Šanghaj, ki je med drugim dobil nagrado na filmskem festivalu v Montrealu.
DINO HAJDEROVIĆ (A. Pešut – Peši)
Dino je že od malih nog sanjal o igranju, sreča pa se mu je nasmehnila z vlogo statista v filmu Kajmak in marmelada. Ker je bil tedaj še mlad, se ni ambiciozno podal v lov za sanjami, temveč se je preživljal z nastopanjem v reklamah, kot inštruktor vožnje in voznik avtobusa. Nekega dne je opazil oglas za avdicijo v filmu Čefurji raus! in se nemudoma prijavil. Dobil je eno od glavnih vlog, čemur je botrovalo tudi to, da se je zlagal glede svoje starosti. Za svojo upodobitev Acota je leta 2013 prejel nagrado vesna za najboljšo moško stransko vlogo.
SANJA GREGORČIČ (Sanita)
Sanja v različnih televizijskih, radijskih in gledaliških predstavah nastopa že od svojega trinajstega leta. Med študijem primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti je nadaljevala z igranjem v slovenskih gledališčih in potovala po svetu. Leta 2011 se je vpisala na Ameriško akademijo za dramsko umetnost in leta 2013 prejela nagrado Charlesa Jehlingerja za najboljšo diplomantko s področja igre. Trenutno živi in dela v Los Angelesu.
JERNEJ ŠKULJ (Djure)
Igralec, ki je tekom dolgoletnega sodelovanja z avtorjem filma Samirjem Bajrićem nastopil že v številnih projektih. Vloga Djureta v filmu Šuplje priče: Zdej te je, a zdej te ni je njegova prva vloga v celovečernem filmu.
BORUT VESELKO (Simon Šercer)
Danes priznani in uveljavljeni igralec se v mladosti še ni zanimal za igro in je najprej končal študij medicine, šele kasneje se je vpisal na AGRFT. Nekaj časa je bil zaposlen kot igralec v MGL, kasneje pa je zaslovel kot voditelj oddaje Odklop. Veselko je za svoje filmske vloge leta 1991 na Slovenskem filmskemu maratonu v Portorožu prejel naziv igralec leta, leta 2001 pa je na festivalu slovenskega filma prejel nagrado vesna za najboljšega igralca. Sodeloval je v mnogih predstavah MGL, Špas teatra, Prešernovega gledališča v Kranju in SiTi teatra. Za oddajo Odklop je prejel štiri viktorje, in sicer za najboljšega televizijskega voditelja ('98 in '99), za najboljšo televizijsko kulturno-umetniško dokumentarno ali igrano oddajo ('99) ter za najboljšo televizijsko zabavno oddajo ('98).
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.