Hormon leptin tvorijo maščobne celice telesa. Nekateri ga imenujejo hormon zadovoljstva, a tudi hormon stradanja. Možganom naj bi sporočal, da ima telo dovolj shranjene maščobe, da organizem ne potrebuje več hrane in da lahko izkoristi (izgoreva) kalorije z normalno zmogljivostjo. Sicer pa ima tudi veliko drugih nalog v telesu, saj vpliva tako na plodnost kot na imunski sistem, delovanje možganov, krvni obtok, spolni razvoj in še kaj. Vendar je njegova glavna naloga (tako vsaj menijo raziskovalci) uravnavanje količine energije; koliko naj bi človek pojedel, da bi normalno deloval, in koliko maščobe naj bi organizem shranil. Leptin torej skrbi, da človek ni lačen oziroma da se ne prenajeda. Zelo je učinkovit pri preprečevanju lakote (stradanja), dosti manj pa pri prenajedanju.

Več maščobe, več leptina 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tomi Meglič si je z dekletom omislil prav posebno tetovažo

Z njo bosta za vedno povezana. Tako ali drugače.

Ker hormon tvorijo maščobne celice, je logično, da čim več ima telo maščobe, tem več leptina bo sproščalo. Potem pride po krvi v možgane, od koder pošilja signale hipotalamusu, ki nadzoruje, koliko in kdaj naj bi človek jedel. Če je leptina veliko, pove možganom, da je shranjenih dovolj maščob – ali drugače: če ga je malo, dobijo možgani obvestilo, da obstaja nevarnost stradanja. To gre takole: ko človek jé, se poveča količina maščob, poveča se tudi količina leptina, kar povzroči, da človek jé manj (oziroma da neha jesti) in izgoreva več. Ali narobe: ko človek ne jé, se količina maščob v telesu zmanjša, enako tudi količina leptina, človek poje več in izgoreva manj. Torej je glavna naloga leptina, da možganom pošlje informacijo, koliko maščob je shranjenih.

Možgani ne dobijo obvestila 

Ljudje s preveliko telesno težo imajo torej veliko maščobe v maščobnih celicah in s tem veliko leptina. Torej ne bi smeli biti več lačni, saj bi možgani morali vedeli, da je v telesu dovolj shranjene maščobe. Vendar nastane težava: leptina je veliko, možgani pa o tem ne dobijo sporočila. Temu pravijo odpornost proti leptinu, podobno kot pri sladkornih bolnikih obstaja odpornost proti inzulinu. Zato znanstveniki pravijo, da je to vzrok za glavno biološko nepravilnost pri debelosti: ker možgani ne dobijo sporočila, da je bilo hrane dovolj, se še naprej neutrudno trudijo, da bi preprečili stradanje. Človek poje preveč, obenem pa se zmanjša tudi poraba energije. Možgani človeka silijo, da pokuri manj kalorij oziroma počiva, kar pomeni, da prenajedanje in premalo telesnega gibanja nista glavna vzroka za pridobivanje telesne teže, ampak sta posledica odpornosti proti leptinu, kar je hormonska nepravilnost. Za večino ljudi, ki si prizadevajo, da bi z močno voljo preprečili normalen odziv na občutek hude lakote oziroma stradanja, je to misija nemogoče. Ko ljudje namreč izgubljajo težo, se znatno zmanjša količina leptina. To si telo spet razloži kot nevarnost za stradanje, hkrati pa je to tudi glavni vzrok, zakaj ljudje, ki so zelo shujšali, kmalu pridobijo vse nazaj, pa še kaj za povrh, kar je dobro znani jo-jo učinek.

Vnetje je največji sovražnik 

Znanstveniki iščejo vzroke, zakaj je telo odporno proti leptinu. Ena od mogočih razlag je vnetje; vnetni signali v hipotalamusu so mogoči vzrok za odpornost pri živalih in pri ljudeh. Drugi mogoči vzrok so sproščene maščobne kisline v krvnem obtoku, saj lahko povečujejo maščobne presnovke v možganih in se s tem vmešajo v delovanje leptina. Tretja možnost pa je, da ima človek že tako več leptina, kar lahko prav tako povzroči odpornost proti njemu. Vse to pa so zasledili pri debelih ljudeh, zato znanost meni, da se tako ustvari začarani krog, iz katerega je zelo težko izstopiti.

Najboljši način, kako se prepričati, ali ste odporni proti leptinu, je, da se pogledate v ogledalo (ali stopite na tehtnico): če imate maščobne obloge zlasti na trebuhu oziroma je vaša teža prevelika, potem ste skoraj zagotovo odporni proti leptinu. Če si močno želite ogljikovih hidratov (posebno zvečer in ponoči), je tudi to lahko znamenje tovrstne odpornosti.

Kaj pa zdaj?

Ključ do preprečevanja odpornosti proti leptinu oziroma telo vrniti v zdravo stanje je uživanje hrane, ki preprečuje vnetje. Zelo predelana hrana vam škodi (spodbuja vnetje) in povzroča slabo delovanje črevesja. Jesti je treba topne vlaknine, ki izboljšajo zdravje prebavil in preprečujejo debelost. Morda bo pomagala tudi povečana telesna dejavnost, obenem pa še dovolj spanja. Vse to so tudi navodila, ki pomagajo pri ohranjanju zdravja in zmanjševanju posledic drugih bolezni. Svetujejo še uživanje hrane z manj trigliceridi, kar pomeni z manj ogljikovimi hidrati (predvsem manj izdelkov iz bele moke, kruha, testenin, belega rafiniranega riža, vseh predelanih zrn in žit, vseh slaščic in vse vnaprej pripravljene hrane). Pomembno je jesti dovolj beljakovin, ki samodejno povzročajo izgubo telesne teže.

Preberite tudi: Milan Popović spet nad Severino. Kliknite tukaj!