Temperatura se je v preteklem tednu povzpela nad 35 stopinj celizija. Kako močno je pripekalo, smo lahko občutili tudi na lastni koži. Dobesedno, kajti brez nanosa negovalnih sredstev z zaščito pred soncem, so sončni žarki pustili na koži boleče sledi. A zdi se, da opekline kaj prida ne ganejo neosveščenih posameznikov, ki sebe in svojih najmlajših ne zaščitijo pred sončnimi žarki.

Mnogi ob misli na odgovorno ravnanje zgolj zamahnejo z roko. A koža opeklin ne bo pozabila, četudi bo rdečina po nekaj dneh izginila. UV-žarki namreč povzročajo škodo, ki se v življenju sešteva. Če je torej otrok utrpel sončne opekline, lahko zaradi okvare kožnih celic občuti posledice tudi kasneje, saj slednje predstavlja pomemben dejavnik tveganja za kasnejši razvoj kožnega raka.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Teden dni premora za MasterChef Slovenija

Prihodnji teden se ne bomo zabavali v družbi tekmovalcev šova MasterChef.

Ne pozabite, da se spremembe v globljih in povrhnjih kožnih strukturah kopičijo od prvega dne življenja. Prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom lahko na koži izzove številne reakcije. Najpogostejše so opekline prve stopnje, ki povzročajo pekoč občutek, koža je pordela, spremlja jo lahko oteklina in občutek napetosti. Pojavijo se lahko tudi mehurji, izjemno hude bolečine in spremenjena kožna pigmentacija.

Dolgoročne posledice:
-    prezgodnje staranje kože
-    spremeni se struktura kože
-    razširjene žilice
-    pigmentne lise
-    luskasta žarišča
-    starostne bradavičke
-    mlahava in ohlapna koža
-    razpad kolagenskih vlaken
-    poškodbe elastičnih vlaken
-    tveganje za razvoj kožnega raka

Ste vedeli, da kar 90-odstortkov vseh oblik kožnega raka nastane na najbolj izpostavljenih predelih telesa, torej na obrazu, vratu, ušesih in rokah?

''Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi.  Prekomerno izpostavljanje UV sončnim žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike (skupina 1),'' poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Na kožo nanesite negovalno sredstvo z zaščitnim faktorjem!

''Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem (kreme, geli…) služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Zagotavljati morajo širokospektralno zaščito (pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl.SPF) 30 ali več. Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml - 1 čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Pri tem ne smemo pozabiti na čelo, ustnice, ušesa, veke, nos, vrat in dekolte ter kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oz. pogosteje (po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.).''

Preberite si še:

Peklenska vročina – to se zgodi, če ne upoštevate opozoril

Super domača pasta, ki hitro ublaži opekline