V Ljubljani se najbolj močno prepletajo trije arhitekturni slogi. Močno jo je zaznamoval slovenski arhitekt Jože Plečnik, močna pa sta tudi vpliva baroka in secesijskega sloga.

Jože Plečnik

Delo arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957) je zaznamovalo tri srednjeevropska mesta: Dunaj, Prago in Ljubljano. Zaradi svojevrstnega sloga bi Plečnik po besedah priznanega dunajskega kritika Friedricha Achleitnerja utegnil postati celo arhitekt prihodnosti. Izbrana dela slovitega arhitekta Jožeta Plečnika so odslej tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine.

Med izbrana dela, pomembna za vse človeštvo, se uvrščajo tista, ki so nastala med obema svetovnima vojnama, s katerimi je Plečnik poskušal Ljubljano oblikovati na moderen način, a po vzoru antičnih Aten. Za njegov slog, ki še danes velja za inovativnega, so značilne klasične oblikovne prvine, kot so stebri, preklade, balustrade, stebriči ipd., ki pa jih je predeloval in kombiniral na svojski način.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Umrla je Manca Košir

Kot poroča RTV Slovenija se je poslovila dolgoletna novinarka in publicistka Manca Košir.

Baročna Ljubljana

Arhitekturno podobo Ljubljane je poleg Plečnikovih stvaritev najbolj odločilno zaznamoval barok. Staro mestno jedro krasijo številne stavbe z baročnimi pročelji, arkadnimi dvorišči in stopnišči. V baročnem slogu pa je bila zgrajena oziroma po potresu leta 1511 prenovljena tudi večina znamenitih ljubljanskih cerkva. Konec 17. stoletja je bila ustanovljena Academia operosorum, družba učenjakov po italijanskem vzoru.

Ti so v mesto med drugim vabili tuje stavbarje in kiparje. Tako je dotedanjo renesančno podobo mesta dokončno prekril barok. Hiše so dobile nova pročelja, nadzidali so jim tretje nadstropje, notranjščine pa so krasila arkadna dvorišča in stopnišča. Najbolj prepoznaven pa je vpliv kiparja Francesca Robbe.

Secesijska Ljubljana

Novi umetnostni slog, art nouveau, ki je zaznamoval več evropskih mest na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je znan pod različnimi imeni in različicami. V Ljubljani se je pod vplivom umetnostnih tokov na Dunaju uveljavil kot secesija in zaznamoval predvsem dogajanje v arhitekturi. V Ljubljani so secesijske stavbe oblikovali večinoma domači arhitekti, ki so z gradnjo v novem slogu pripomogli k narodnemu prebujenju, podobno kot arhitekti na Madžarskem, na Škotskem, v Kataloniji, na Finskem in drugje. Prva pomembna secesijska stvaritev v Ljubljani je Zmajski most, zgrajen leta 1901, glavnina secesijskih stavb pa je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja med starim mestnim jedrom in železniško postajo ob Miklošičevi ulici.