Jesen je čas pobiranja plodov. Letošnja je še posebej radodarna s kostanjem. Med sprehodom po gozdu zlahka naberemo slastne plodove, ki so vsestransko uporabni. To so odkrili že naši davni predniki, ki jih je prav kostanj velikokrat rešil lakote. Iz njega so pripravljali okusne, zdrave in slastne jedi. Danes so kostanjeve jedi priboljški, ki nam polepšajo večer ali obisk restavracije.

Bogata tradicija

Kostanj je že tisočletja prisoten v prehrani. Starodavni Rimljani so ga imenovali »kruh revnih« in je bil pomemben vir hrane ter cenjen zaradi svoje visoke hranilne vrednosti. Vsebuje ogljikove hidrate, vlaknine, beljakovine in malo maščob, kar je bilo še posebej pomembno v obdobjih lakote. Je odličen vir energije, saj ena skodelica kuhanega kostanja vsebuje približno 45 g ogljikovih hidratov. Vsebuje vitamine, še zlasti  C in B6, ter minerale, kot so kalij, kalcij, cink, železo, fosfor in magnezij. Ne primanjkuje pa mu niti antioksidantov, ki pomagajo pri zaščiti celic pred poškodbami prostih radikalov in prispevajo k zdravju srca. Sto gramov pečenega kostanja vsebuje 245 kalorij, kuhanega pa malo manj, 172.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za kaj vse lahko uporabite divji kostanj?

Divji kostanj sicer ni užiten, a je še kako koristen in uporaben v zdravilstvu. Ste vedeli, da so nekoč iz njega pripravljali celo pralni prašek?

Brez glutena

Tradicionalno so kostanj uživali v različnih oblikah: pečen, kuhan, surov in v pireju. Še danes je v nekaterih evropskih državah, tudi v Sloveniji, zelo priljubljena hrana. Zelo lahko ga je zmleti v moko, katere dodatna odlika je, da je brez glutena in je odlična alternativa pšenični moki za tiste ljudi, ki so preobčutljivi zanj oziroma imajo celiakijo. Mnoga brezglutenska živila vsebujejo kostanj.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 41, 10. oktober, 2023.