Rožmarin je veljal za začimbo ljubezni. V antični Grčiji so verjeli, da njegov vonj osvobaja duha, in če je duh lahko svoboden in neobremenjen, lahko ljubezen neovirano in v celoti premami tako telo kot prevzame tudi duha. Rožmarin je zato tudi pogost spremljevalec mladoporočencev. Po vraževerju so njegove vejice polagali tudi v zibelko, s čimer so želeli, da bo otrok obdan z ljubeznijo. Rimljani so verjeli, da je rožmarin simbol regeneracije, zato so ga uporabljali za regeneracijo jeter, obenem pa so ga slavili kot simbol večnosti in večne mladosti.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Rožmarin v kulinariki

Pri uporabi rožmarina naj velja pravilo, manj je več. Odlikuje ga trpek vonj, ki je rahlo smolnat in poprast, v ozadju pa se prepleta še vonj kafre. Vonj in okus sta nepogrešljiva spremljevalca pri pripravi vseh italijanskih zelenjavnih jedi in jedi s paradižnikom, kjer se uporablja tudi veliko olivnega olja. Vejica rožmarina ne sme manjkati pri pripravi mastnih jedi in beljakovinsko močnih jedi, prav tako pri pečenem krompirju. Tako izboljša okusa in hrano tudi energijsko uravnovesi. Sušen rožmarin je bolj trpkega in aromatičnega okusa od svežega. Pred uporabo ga je priporočljivo zdrobiti med prsti ali v možnarju. Prav tako ga ne smemo predolgo kuhati, saj bo sicer jed postala grenka. Dodajmo ga proti koncu kuhanja, povsem dovolj bo zadnjih 10 minut.