Njegov koren je namreč bogat s kalijem, kalcijem, magnezijem, železom, fosforjem, vitamini B1, B6 in B2, še posebno bogat pa je z vitaminom C. Kot tak zares odlično podpira naš imunski sistem in deluje celo proti številnim bakterijam. Kaj pa njegova pekočina? To občutimo precej drugače kot pri čiliju. Ne zapeče nas v ustih, temveč bolj v nosu in očeh. Njegova moč je namreč skrita v gorčičnih oljih, ki dražijo sluznico in povzročajo solzenje. Tako je tudi odličen pomočnik ob prehladu in zamašenem nosu – z vdihavanjem njegovih hlapov si bomo zagotovo odprli dihalne poti in očistili nos.

Korenine hrena izkopavamo konec jeseni in zgodaj pomladi, nato pa jih umijemo, skrtačimo in shranimo v temnem in hladnem prostoru.

Gorčična olja tudi pomagajo pri prebavi mastnih jedi, hren pa, če ga uživamo v zmernih količinah, ureja še delovanje želodca, spodbuja delovanje žolčnika in presnovo. Učinkuje razstrupljevalno in čisti sečne poti. Medtem ko ga uživamo, lahko še opazimo, da se nam nekoliko dvigne telesna temperatura in se začnemo znojiti. Moramo pa biti pri uživanju pazljivi, da ne pretiravamo, saj zaradi precej visoke vrednosti spojin z žveplom v večjih količinah lahko nadraži prebavila in sečne poti.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za kaj vse lahko uporabite divji kostanj?

Divji kostanj sicer ni užiten, a je še kako koristen in uporaben v zdravilstvu. Ste vedeli, da so nekoč iz njega pripravljali celo pralni prašek?

Najpogosteje pri hrenu uživamo njegovo koreniko, a vsekakor ne spreglejte njegovih mladih listov, popkov in cvetov. Tudi ti so polni zdravilnih učinkovin, zato jih vsekakor dodajajte v solate ali pa z njimi pripravite odlične namaze s skuto. Nikoli pa hrena ne smemo kuhati, vedno vse dele uporabljamo samo surove. Med kuhanjem se namreč gorčična olja razgradijo in se tako izgubi njegova pikantna aromatičnost, porazgubi pa se tudi velik delež drugih zdravilnih učinkovin