Glasba, izbrana za baletni večer Bolero, povezuje tri skladatelje, ki so v 19. in 20. stoletju živeli in delovali v Parizu. Čeprav so njihove glasbene govorice različne in močno individualne, jih druži dejstvo, da je v njih čutiti ljudske vplive tujih narodov. Ravel, ki je imel po materini strani baskovsko-španske korenine, se je v svojih skladbah pogosto zatekal k španskim eksotizmom. Chopinov opus močno zaznamujejo ljudski elementi poljske kulture, ki jo je zapustil kot emigrant, Stravinski pa je še posebej v svojih zgodnejših delih izhajal iz ruske ljudske tradicije. Kljub tujim narodnim vplivom so skladbe vseh treh skladateljev ključno zaznamovale pariško glasbeno življenje in začrtale pomembne smernice za nadaljnji razvoj tako francoske kot zahodnoevropske glasbene umetnosti.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Nesreča na snemanju: Raiven pičil piton

Slovenska predstavnica ne Evroviziji je razkrila neprijetnost, ki se ji je pripetila med snemanjem zadnjega videospota.

Bolero
Balet koreografa Renata Zanelle
Maurice Ravel je svoje najbolj znamenito delo, Bolero, napisal po naročilu ruske balerine Ide Rubinstein. Premierno so ga z velikim uspehom izvedli v pariški Operi leta 1928, plesnemu svetu pa je najbolj poznan v interpretaciji Maurica Béjarta iz leta 1961. Številnim koreografom, ki so ustvarjali na to kompozicijo iz ene same stopnjujoče se teme, se pridružuje tudi Renato Zanella. Njegova interpretacija črpa iz osnovne Ravelove zamisli o večnem glasbenem boju za prevlado med ritmom (močjo) in melodijo (lepoto), ki jo Zanella podčrtuje z mislijo, da razum (melodija, lepota) v spopadu s silo moči zmaga le redkokdaj.

Ssss…
Balet koreografa Edwarda Cluga na glasbo Frédérica Chopina
»Bodite tiho,« nam s svojo zgovorno koreografijo Ssss… na glasbo Frédérica Chopina šepeta Edward Clug. Njegov »ššš« pa ne zareže kot ukazovalni medmet »pst«, saj v njegovem primeru, s tremi pikami, ki mu sledijo, ostaja docela odprt …

Obredje (Sacre)
Balet koreografa Renata Zanelle na glasbo Igorja Stravinskega (aranžma Jonathan McPhee)
Igorja Stravinskega poznamo kot revolucionarnega skladatelja, ki je s svojim načinom komponiranja premikal meje glasbenega ustvarjanja. Baletna glasba Pomladno obredje (Le Sacre du printemps) se uvršča med poglavitne primere njegovega edinstvenega komponiranja.
Zanella je začutil, da bi moral gledalcem s koreografijo Obredja ponuditi svoje prepričanje o tem, kateri obred ljudje že vso človeško zgodovino najvztrajneje izvajamo – to je obred vojne. Žrtvujemo mir, da bi pridobili mir.