Tako v naravnih kot v sintetičnih izdelkih za zaščito pred soncem se lahko nahajajo sestavine, ki resno ogrožajo naše zdravje. Uporaba takšnega izdelka, ki nam po eni strani koristi, po drugi pa škodi, je povsem nesmiselna. S prebiranjem sestavin na izdelku boste lažje izbrali pravo kremo zase.

 35 ml kreme bi moral porabiti odrasel človek ob vsakem nanosu. 

V zadnjem času opažamo, da se je veliko ljudi, zaradi bojazni pred potencialno škodljivimi sestavinami v izdelkih za zaščito pred sončnimi žarki, začelo izogibati tovrstni zaščiti. Kar ni najboljša rešitev. Navsezadnje tudi hrane ne prenehate jesti, ker vas nekdo opozori pred njeno škodljivostjo, pač pa postanete bolj pozorni na to, kaj jeste. Enako velja za sončne kreme. Opozorila pred njimi niso namenjena prenehanju uporabe le teh, pač pa večji previdnosti in poučenosti ob nakupu. Naš cilj je, da najdemo izdelek, ki nas bo zaščitil brez neželenih stranskih učinkov.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za zvonjenje v ušesih so krive poškodbe dlačic

Človeško telo je kompleksno, čudovito in hkrati čudno. Je najbolj zapletena kemična tovarna in najbolj integrirana celota z možgani, ki se nenehno spreminja.

Ne skoparite z nanosom.

Sonce je nujno potrebno za človekovo dobro počutje, saj nas oskrbuje z vitaminom D, zato se mu ni potrebno izogibati kar vsepovprek, pač pa le v času, ko je to najmočnejše. Poleg umika v senco, zaščitnih oblačil, pokrivala in očal, se bomo dobro zaščitili tudi s sončno kremo ali oljem. Vendar pa tovrstni izdelki, kot opozarja mag. Maja Gabrič Zirkelbach, dr. med.spec. dermatovenerologije, niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja neposrednemu soncu. »Če je le mogoče, se med 10.00 in 16.00 uro, ko je dolžina naše sence krajša od dolžine telesa, umaknemo v senco. Sicer pa dermatologi za zaščito pred soncem priporočamo uporabo širokospektralnih sredstev (UVB in UVA filter) ter visok sončni zaščitni faktor (30 ali več). Če želimo, da bo zaščita ustrezna, mora biti nanos dovolj debel (35 ml za celo telo odraslega človeka, kar je tretjina vsebine povprečne embalaže). Izdelek moramo ponovno nanesti vsaki 2 uri, vedno po kopanju ali brisanju z brisačo“, svetuje. Sama uporaba izdelka je torej precej lažja kot njegova izbira.

Na 2 uri oziroma vedno po kopanju ali brisanju z brisačo moramo sončno kremo ponovno uporabiti. 

Naravni ali sintetični?

Pred sestavinami, ki so potencialno škodljive zdravju, žal nismo varni ne v enih, ne v drugih izdelkih. »Vsako leto je več kot 2 milijona Američanov in približno 800 Slovencev diagnosticiranih za kožnim rakom. V Vodiču po izdelkih z zaščitnim faktorjem, številki 2014, ki ga je izdala organizacija EWG (Envirometantal Working Group), so raziskali 2.000 različnih konvencionalnih krem z zaščitnim faktorjem, 257 različnih znamk. Analize so pokazale, da več kot 75% preizkušenih in analiziranih konvencionalnih krem z zaščitnim faktorjem vsebuje škodljive kemikalije, ki lahko neposredno zmotijo delovanje hormonov, izzovejo alergije in znatno povečajo možnosti za kožne spremembe ter kožnega raka. Celo FDA ni postavil omejitev za uporabo sestavin v omenjenih izdelkih. Izdelki niso bili regulirani že od leta 1978!«, pred sintetičnimi sončnimi kremami opozarja Diana Vlahinič, direktorica in soustanoviteljica trgovine z naravno kozmetiko in zdravo prehrano. Dr. Gabrič Zirkelbach medtem razkriva, da je treba biti ravno tako pozoren pri izbiri naravnih izdelkov za zaščito pred soncem, pri katerih je smiselno preveriti, da vsebovani mineralni filter NI v obliki nanodelcev (ti so tako drobni, da lahko prehajajo pod kožo in tam povzročajo škodo). „Pri izbiri sončnih krem s kemijskimi filtri pa se priporoča, da se izogibate predvsem benzofenonom, še posebej, če ste nagnjeni h kožnim alergijam. Pri posameznikih z alergijo na ketoprofen je odsvetovana uporaba UV filtra oktokrilena. Za osebe s preobčutljivostjo na dišave in konzervanse je še posebej pomembno, da izberejo sončne kreme, ki so brez omenjenih alergenov“, zaključi.