Še pred nekaj leti je bila dieta brez pšenice rezervirana za redke ljudi s celiakijo, boleznijo, ki ob uživanju pšenične beljakovine, imenovane gluten, povzroča resne in trajne okvare na črevesju. Danes proizvodnja brezglutenskih izdelkov cveti kot še nikoli, kajti študije nas druga za drugo prepričujejo, da uživanje pšenice ni zdravo. Je to mit ali resnica?

Razlika med pšenico nekoč in danes
Pšenica, ki jo množično pridelujejo danes, se v marsičem razlikuje od tiste pred stoletji. Nekoč je imela daljša stebla, tudi njeno klasje in semena so bila precej bolj podolgovata. Bila je manj odporna proti vremenskim ekstremom in pesticidom, s katerimi še pred nekaj desetletji kmetje niso pretiravali. Dandanes je zaradi križanja več vrst pšenic klasje manjše, pa zato debelejše.

Vse več ljudi je občutljivih na pšenico.

A ceno tega, da pšenica nekajkrat bolj obrodi ter da je odpornejša proti vremenskim vplivom in pesticidom, moramo drago plačevati. Vse več ljudi je namreč na pšenico občutljivih, lahko jo sicer prebavijo, kajti gluten jim ne povzroča tako resnih težav kot ljudem s celiakijo, a ugotavljajo, da se počutijo bolje ob hrani brez glutena. Testiranja za občutljivost na gluten sicer ne poznamo, vedno pa se lahko zanesemo na svoje počutje.
Kje najdemo gluten?
Gluten je v popolnoma vseh izdelkih iz pšenice, od kruha, palačink do testenin. A pozorni moramo biti ob nakupu skoraj vseh predelanih izdelkov, kajti gluten je lahko tudi v prelivih za solate, kečapu, instantnih juhah in še kje. Ravno zato, ker ga dodajajo tako rekoč povsod, so strokovnjaki prepričani, da občutljivost nanj z leti narašča. Nekoč smo ga zaužili le s kruhom, danes ga tudi ob čevapčičih s kečapom. Naše telo se ga preprosto prenasiti.

Gluten ali lepek je osnovna beljakovina zrna pšenice.

Ali se redimo na račun pšenice?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Morda. Za dejstvo, da v povprečju zaužijemo 400 kalorij več kot generacija pred nami, je med drugim, kakor navajajo raziskave, odgovorna beljakovina gliadin, ki jo najdemo v novi, hibridni pšenici v povsem drugačni obliki kot nekoč. Beljakovino so množično proučevali že zdravniki, ki se ukvarjajo s celiakijo, in brez izjeme so vsi potrdili, da je novo nastala oblika beljakovine vzrok, da je danes bolnikov s celiakijo kar štirikrat več kot leta 1950. Za gliadin je značilno še, da aktivira opiatne receptorje v možganih, ki spodbujajo občutek lakote. Vendar pa po drugi strani velja, da se zaradi uživanja predelanih živil, ki ne vsebujejo pšenice, lahko tudi zredimo.  Pšenica namreč pričara grižljajem sočnost in posebno sladkobo, kar se trudijo proizvajalci nadomestiti z več maščobe. Da bi zaužili 100 kalorij, lahko denimo pojeste 50 običajnih slanih paličic in le 35 tistih brez glutena.

Pšenica in krvni sladkor

Resnica pa je, da pšenica slabo vpliva na raven krvnega sladkorja. Pravzaprav ga dvigne celo bolj kot navaden, kristalni sladkor, zato znanstveniki domnevajo, da se je z leti moralo nekaj v pšenici povsem spremeniti, da je njena razgradnja ogljikovih hidratov tako pogubna za telo. Sprememba nosi ime amilopektin-A, škrob iz pšenice, ki se ob presnovi pri priči spremeni v glukozo. Je nekakšna vrsta super ogljikovega hidrata, kajti tudi telesna teža lahko zaradi njega naraste v višave. In zdaj bomo morda tudi lažje razumeli, zakaj mnogi od nas po zaužitju kosa kruha postanemo zaspani, brezvoljni in po kakšnih dveh urah še bolj lačni, kot smo bili prej. Zaradi stalnega nihanja krvnega sladkorja postanemo sčasoma imuni za hormon inzulin, ki dovaja energijo celicam, to pa povzroča predvsem trebušno debelost, ki ogroža naše srce in ožilje. Mnogo ljudi potem, ko črtajo z jedilnika gluten, lažje shujša, ne pa vsi, odvisno od tega, kaj našemu organizmu prija.

Manj pšenice, manj vitaminov!

Nedvomno pa prinese uživanje brezpšenične hrane tudi manj vlaknin, vitamina B in železa. A le, če ste bili doslej privrženci polnozrnatih živil. Bela moka, oropana pšenične lupinice, ne vsebuje ničesar, razen obilo kalorij. Vsi, ki vas mika, da bi poskusili živeti brez glutena, morate nujno potrebna hranila dobiti z uživanjem fižola in kvinoje.

Živela paleodieta!
Paleolitska dieta, ki je po svetu zaslovela pred dvema letoma in ki ravno tako odsvetuje uživanje pšenice, temelji na dejstvu, da so se naši geni v stoletjih bore malo spremenili, vzorci prehranjevanja pa tako zelo, da smo, med drugim, zabredli v eno najnevarnejših bolezni sodobnega časa, debelost. Debelih ljudi »v jamah« ni bilo, saj so uživali hrano, s katero si je nemogoče pridelati maščobne blazinice. Jedli so pretežno meso, ki je v telesu sprožilo shujševalni proces termogeneze oziroma segrevanja telesa, na račun katerega so ljudje nekoč avtomatično pokurili do 220 kalorij več. Energija iz 200 do 300 gramov mesa se porabi najhitreje, celo trikrat hitreje kot energija iz ogljikovih hidratov. Znanstvenikom je še uspelo dokazati, da mesna hrana sprosti največ peptidov, PYY, ki pošljejo signale sitosti iz trebuha v možgane. Dokazali pa so še, da ljubitelji mesa skorajda ne poznajo lakote med obroki oziroma naglega padca sladkorja po večjem obroku, saj imajo zaradi jedilnika z nizkim glikemičnim indeksom tudi manj lakoto stimulirajočega hormona grelina.

In še, beljakovine iz mesa ohranjajo med hujšanjem pri močeh predvsem tenka vlakna, tako v telesnih organih kot v mišicah, ki so odgovorna za optimalno presnovo oziroma za hitro izgorevanje maščob. Zadnje študije so potrdile, da imajo ljubitelji mesa za 20 odstotkov več tenkih vlaken kot tisti, ki se strogo držijo uradno priznane prehranjevalne piramide, po kateri naj bi pojedli največ žit.

Namesto kruha sadje in zelenjava

Paleolitska dieta priporoča namesto polnozrnatih izdelkov sadje in  zelenjavo. Slednja sproščata sladkor v kri počasneje, posledično pa tudi raven inzulina, ki v prevelikih količinah skladišči maščobne blazinice, ne niha. Sadje in zelenjava imata tudi do osemkrat več vlaknin kot drugi ogljikovi hidrati, kar z drugimi besedami pomeni, da potrebuje hrana kar osemkrat več časa, da se iz želodca premakne v črevesje. Občutek sitosti je podaljšan, presnova pa še naprej pridno, hitro melje.

Osnovna pravila diete:
-         Jesti je treba po pravilu 55/45; okoli 55 odstotkov kalorij zaužijete z mesom, ki naj bo sestavni del vsakega obroka, preostalih 45 odstotkov energije pa vnašate z rastlinsko hrano.
-         Izberite le najbolj pusto meso; nekatere vrste mesa vsebujejo od 65 do 80 odstotkov maščobe, kar lahko, kajpak, pokvari še tako dobre shujševalne namene. Sezite le po puranu, piščancu, vsej morski hrani ter po najbolj pustih delih teletine, jagnjetine in svinjine. Pred pripravo obroka vso vidno maščobo odstranite. Pecite z žličko olivnega olja.

Za zajtrk jejte ostanke večerje!

-         Privoščite si omega maščobe; največ maščobnih kislin omega-3 in omega-6 vsebuje meso živali, ki se prosto pasejo. Meso kupujte pri kmetih in uživajte veliko rib, najmanj trikrat na teden, ter lanenega semena in orehov, v katerih je veliko maščobnih kislin omega-3.

-         Za zajtrk pojejte ostanke večerje; nobenih kosmičev ali palačink, naši predniki so za dobro jutro pojedli nekaj beljakovin, ki so ostale pri večerji. Če vam navsezgodaj ne prija meso, si specite ali skuhajte jajca.
-         Občasno nazdravite; četudi v paleolitiku niso poznali alkohola, ga dieta v zelo majhnih količinah priporoča. Nazdravite lahko s kozarčkom vina ali enim majhnim pivom na dan. Hrano boste lažje prebavili in izboljšali boste dovzetnost celic za inzulin. V zmernih količinah so dovoljeni čaj, kava in dietne pijače.
-         Nikar ne bodite lačni; če vam med obroki zakruli v želodcu, ugriznite v sadež ali pa pojejte košček avokada in paradižnika. Idealna malica so še oreščki in semena ali suho sadje, ne več kot pest vsakega.
-         Malce goljufanja je dovoljeno; številne zvezde, ki jim je s paleodieto uspelo izgubiti 10 kilogramov in več, navajajo, da so si dovolile majhne prekrške. Ne obremenjujte se, češ da morate vse spremembe uvesti v enem dnevu. Izkazalo se je še, da vitki liniji ne škodi, če si trikrat na teden privoščite obrok, ko lahko jeste, kar želite, tudi kos kruha.