Kolagen je najbolj zastopana beljakovina v človeškem telesu. Osemindvajset različnih vrst kolagena zajema kar 30 odstotkov vseh beljakovin, kolagenska vlakna pa so glavni gradniki medceličnega prostora vezivnih tkiv, s čimer dajejo celicam oporo in skrbijo za stabilnost tkiva. Kolagen imamo v koži, hrustancu, kosteh, mišicah in kitah ter v vsem vezivnem tkivu.

Približno 90 odstotkov kolagena v telesu so kolageni tipa 1, 2 in 3. Tip 1 je najpogostejša vrsta kolagena v telesu in je glavni sestavni del kože, tetiv, kosti in drugih organov. Kolagen tipa 2 obsega predel kosti in sklepov. Je glavni sestavni del hrustanca in kot tak izjemno koristen za zdravje sklepov in hrustanca. Kolagen tipa 3 je najpogostejša beljakovina v mišicah, koži, kitah in vaskularnem sistemu. Navadno ga najdemo skupaj s kolagenom tipa 1. Kolagen tipa 4 je redka beljakovina, ki je v bazalnih laminah (plasti bazalne membrane) vseh celic.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Začenja se 19. festival vrtnic: Vabljeni ljubitelji žlahtne cvetlice

Z odprtjem razstave fotografij in koncertom se bo danes ob 18. uri v Novi Gorici začel 19. festival vrtnic. Trajal bo do 19. maja, v tem času pa bo v Novi Gorici obiskovalcem na voljo vrsta dogodkov, povezanih s to žlahtno cvetlico, ki je simbol mesta. Eno od prizorišč festivala bo tudi nedavno obnovljeni park Rafut.

Naše telo kolagen proizvaja samo, vendar se po 25. letu nastajanje kolagena v telesu upočasni. Njegova proizvodnja upada, prožnost, elastičnost in čvrstost lastnega kolagena se zmanjšujejo v povprečju do odstotek na leto, pri kadilcih še občutno več in hitreje. Obnavljanje je nepopolno, manjše je tudi nastajanje novih kolagenskih vlaken. Prva znamenja pomanjkanja so lomljivi nohti, izpadanje las, suhi in krepasti lasje, pojavijo se gube, strije in celulit ter druga znamenja staranja, ki se stopnjujejo v bolečine v sklepih, težave z očmi in v druge degenerativne bolezni.

Pestra prehrana, redna in zmerna telesna vadba ter dovolj spanja lahko pripomorejo k upočasnitvi procesa izgubljanja kolagena. Za to so nujne dobre beljakovine – kot kombinacija živalskih in rastlinskih beljakovin – ter veliko vitaminov (C, A, B, E) in mineralov (cink, silicij, baker, krom). Kolagen sestavlja niz aminokislin, med katerimi je esencialna aminokislina lizin – dobimo jo v govedini, predvsem v jetrih, svinjini, ribah, jajcih, mleku, krompirju, rižu in grahu.

Za pretvorbo aminokislin v kolagen moramo imeti na voljo še minerale ter vitamina C in B6. Cink je v semenih in oreščkih, leči, ajdi, čičerki, kakavu in čokoladi; največ bakra je v slivah, fižolu, sončničnih semenih, gobah, arašidih in sardinah. Vitamin B6 je v orehih, telečjih in govejih jetrih, lososu in sardelah, v proseni in ajdovi kaši ter bananah. Z vitaminom E so bogati predvsem mandlji, koruza, olje pšeničnih kalčkov, repa in proso, vitamin A pa pridobite z uživanjem jajc, korenja, ohrovta, marelic in pomaranč.

Vitamin C ima zelo pomembno vlogo pri gradnji kolagena, saj povečuje njegovo nastajanje in tudi preprečuje razkrajanje. Za čvrstejšo kožo uživamo zeleno papriko, pomaranče, limone, črni ribez, kivi, brokoli, ananas, mango, jagode, stročji fižol, brusnice, melone, lubenice, papajo, solato, beluše, špinačo. Poskrbeti moramo tudi za dovolj esencialnih maščobnih kislin in piti ribje olje, bogato z maščobnimi kislinami omega-3, kar zagotovi dovolj hranil vezivnemu tkivu.

Če pa uživamo osiromašeno hrano oziroma ne jemo tako, kot bi bilo treba, prehranski svetovalci svetujejo uživanje kolagena kot prehranskega dopolnila, ali v prahu ali v tekoči obliki. Najučinkovitejši je t. i. hidrolizirani kolagen, ki je pripravljen s posebnim encimskim postopkom. Ta omogoči pridobivanje majhnih molekul, da se optimalno absorbirajo in spodbujajo sintezo lastnega kolagena v tkivih, kjer ga primanjkuje. Absorpcija hidroliziranega kolagena v obliki prehranskega dopolnila je kar 90 odstotkov, medtem ko je absorpcija kolagena iz hrane manj kot 30 odstotkov. Pomembno je tudi vedeti, da kolagen iz rastlinskih virov ne obstaja, uporabljajo se predvsem kolageni živalskega izvora – predvsem morskega in govejega, v manjših količinah še svinjskega in perutninskega.

Šipkovo olje za sijočo polt

Plodovi šipka so pravcata zakladnica antioksidantov, vitaminov A, B, E, K, C, taninov in flavonoidov. Zato je šipek priljubljena sestavina pomlajevalnih olj, krem in losjonov. Šipkovo olje vsebuje veliko pomembnih esencialnih maščobnih kislin omega-3 in omega-6, ki ohranjajo prožnost medceličnih membran, kožo poživljajo in obnavljajo ter ohranjajo zdrav lesk. Bogato je tudi z dragocenim vitaminom A, ki spodbuja nastanek kolagena, kožo gladi in obnavlja ter omili videz starostnih lis, hkrati pa pomaga tudi pri negovanju, zdravljenju in obnavljanju problematične ter poškodovane kože, saj učinkuje blagodejno in pomirjujoče.