foto: Vir: Sutterstock
Nekatere od teh slabih navad vodijo celo v resna obolenja. Zadnji čas je, da jih zamenjamo z bolj zdravimi ali vsaj skušamo spremeniti.
Križ čez prekrižane noge
Če na delovnem mestu ali drugje večinoma sedimo s prekrižanimi nogami, moramo čez to navado nujno narediti križ! Prekrižane noge zelo slabo vplivajo na prekrvitev, pravzaprav jo kar blokirajo. V tem položaju se krvni pritisk poveča in s tem tudi nevarnost za nastanek krčnih žil. Kiropraktiki in bioenergetiki bodo tudi povedali, da je energijski pretok pri prekrižanih nogah veliko slabši, kot bi moral biti, pa še ena nevarnost obstaja – če imamo vedno isto nogo prekrižano čez drugo, se lahko zaradi te prisiljene drže pojavijo bolečine v križu.
Za lulanje si moramo vzeti čas!
Ste kdaj imeli tako veliko dela, da preprosto niste mogli iti niti na stranišče? Ali pa se službenega raje izogibate, ker se vam ne zdi dovolj čisto? Oboje je sila škodljivo za zdravje, saj zadrževanje urina razširi mehur in nam ta kasneje, ko smo nekoliko starejši, ne služi več tako, kot bi moral. Tudi notranja mišica zapiralka ob tem postane ohlapna in ne deluje več pravilno. Ali povedano drugače, če v mladosti prevečkrat zadržujemo urin, nam bo ta na stara leta začel uhajati, čemur se reče inkontinenca. Bodimo torej pozorni, da bomo šli na stranišče takoj, ko bomo začutili potrebo, običajno je to najmanj petkrat ali šestkrat na dan. Če gremo manjkrat in urin zadržujemo več kot tri ure, lahko pride tudi do vnetja sečil. Za lulanje si moramo torej nujno vzeti čas, brez izgovorov!
Ne jejmo za računalnikom
Nič ni lažjega, kot se z vsem mogočim nabasati pred računalnikom. Različne študije so pokazale, da prehranjevanje in istočasno buljenje v ekran povečujeta telesno težo. Možgani nam takrat namreč ne delajo najbolje in nam meglijo občutek sitosti.
Za računalnikom pojemo veliko več, kot bi sicer, in tudi veliko prej smo lačni. Zaradi pomanjkanja pozornosti pri hranjenju se zaužije več hrane, to pa že vodi v debelost.
Hranjenju za ekranom, pa naj gre za zajtrk, kosilo, večerjo ali, še huje, za preštevilne prigrizke, ki kar mimogrede izginevajo, se moramo izogniti. Pozajtrkujmo za domačo mizo, v službi pa za malico ali kosilo zamenjajmo prostor in pojejmo obrok v čajni kuhinji, v menzi ali celo stoje. Samo ne za ekranom.
Visoke pete – deformirane noge
Visoke pete naj bi bile simbol ženstvenosti, a če so previsoke, sploh če v njih ne znamo dobro hoditi, zbujajo poleg čudenja tudi pomisleke o zdravju. Ženske, ki (pre)pogosto nosijo visoke pete, lahko doletijo vnetja tetiv in živcev, pa tudi deformacije stopal. Vse skupaj seveda ne samo v lepotnem smislu, temveč tudi v zdravstvenem. Noge in stopala namreč nosijo vse telo in če v mladosti z njimi ne ravnamo lepo, nam bo v starosti zagotovo žal, saj nas bodo slej ko prej začele neznosno boleti. In to ne samo v stopalih oziroma na predelu, kamor so pritiskale previsoke pete, temveč tudi v kolenih, kolkih in hrbtenici.
Zato zdravniki opozarjajo, da če že moramo nositi visoke pete, bodimo pametni in ne pretiravajmo. Od dva- do trikrat na mesec največ dve uri nošenja več kot 7 cm visokih pet je več kot dovolj za naše uboge noge, raje se odločimo za udobna obuvala z ne več kot 5 cm visoko peto. Ki je lahko prav tako elegantna!
Recimo ne pretežkim torbicam!
Neverjetno, kaj vse ženske nosimo ves čas s seboj! Vsako leto se razburjamo, kako težke so šolske torbice naših otrok, pri tem pa ne pomislimo, da tudi odrasli, še posebej ženske, nismo nič na boljšem. Čeprav smo že nehali rasti, nam nošenje prevelike teže na ramenih in ob vratu, po navadi samo na eni strani, lahko zelo škodi.
Če bi bili pametni, bi osebne torbice, ki hitro presežejo pet kilogramov, nosili kot nahrbtnik. Tako bi imeli težo enakomerno porazdeljeno na obe rami. A ker moda in naše navade ne sledijo pameti, je to prej izjema kot pravilo. Kaj naj torej storimo?
Najprej naredimo red in olajšajmo naše potujoče »pisarne« za vse, kar res ni nujno. Če je le mogoče, si podaljšajmo trakove in jih nosimo čez glavo ali pa vsaj v višini kolkov. Navadimo se tudi na nošenje torbice na obeh straneh, na vsaki strani nekaj časa.
Ne jejmo obrokov za otroki
To, da izpraznimo krožnike za otroki, je podzavestno ravnanje, saj smo naučeni, da se hrane ne pušča na krožniku. In saj vendar ne bomo zavrgli večerje, ki smo jo ljubeče pripravili! A tako bomo pojedli veliko preveč, tudi 200 kalorij več pri kosilu in 200 kalorij pri večerji. Temu se raje izognimo, in sicer tako, da postrežemo manjše obroke. Tako otrokom kot nam.
Ne lokajmo vode!
Britanska raziskava, objavljena v British Medical Journal, je pokazala, da je 1,5 l vode več kot dovolj za naše zdravje in da več nima nobenega smisla. Ne pri hujšanju, ne za koncentracijo in tudi ne pri težavah z ledvicami. A tudi če je priporočena dnevna količina dva litra tekočine, in to v pijačah in hrani, ob zdravi in raznoliki prehrani že samo z zelenjavo in sadjem zaužijemo okoli 1,5 l vode. Torej nam za pitje preostane le še pol litra ali pa tudi ne. Nacejanje torej sploh ni potrebno!
Tehnologija ubija seks!
Prenosni računalniki, tablice in čedalje pametnejši telefoni ne samo da nam pomagajo pri delu, temveč tudi poskrbijo, da gre čim več časa za tako »nepomembne« opravke, kot je seks, v nič. Včasih, ko še ni bilo toliko tehnoloških napravic, je ženske pogosto bolela glava, sedaj pa pri izgovarjanju pridejo prav tudi odgovarjanje po elektronski pošti, e-rezervacije in spletni nakupi. Ob neprestani priklopljenosti čedalje več ljudi preprosto ne čuti več potrebe po spolnosti in se povsem zadovolji z virtualnimi zadevami.
Posebna pozornost velja televizorju v spalnici! Ta naj bi namreč spolno življenje zmanjšal za več kot polovico! Kdor bi rad imel kolikor toliko kvalitetno spolno življenje, naj se po večerji izogne modri svetlobi iz kakorkoli velikega ekrana, pa naj bo to računalniški, televizijski ali telefonski. Čas, ki ga preživite brez televizije, računalnika ali telefona, je znanstveno dokazano bolj kvaliteten in zdrav.
Ne jejmo prehitro!
V naglici včasih kar hlastamo po hrani, vendar pa to lahko postane naša navada. Goltanje hrane je zelo nezdravo, predvsem vpliva na naša prebavila. Ker poleg hrane pogoltnemo veliko zraka, smo napihnjeni. Napihnjenost naj bi po nekaj urah minila, a če neprestano prehitro jemo, smo lahko kar večino časa napihnjeni in se slabše počutimo. Drug problem pri hlastanju je, da hrane ne zgrizemo dovolj, zato gredo skozi prebavila tudi večji kosi, ki so težji za prebavo. Z goltanjem tudi izgubimo občutek, koliko hrane smo pojedli, in občutek sitosti, zato pojemo preveč ter se redimo.
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.
