Že nekaj dni, ali celo tednov, spremljamo številne oglaševalske kampanje, ki oglašujejo popuste v sklopu črnega petka. Težava nastane, ker bi črni petek moral nastopiti šele 29. novembra letos, a so se številni trgovci odločili, da popuste ponudijo že prej. A kaj, ko so ta znižanja 5 ali 10 odstotna, kar pa sodobnemu potrošniku ne predstavlja velikega pomena. Takšna znižanja dan danes lahko dobiš že tekom celega leta, ko se prijaviš na spletne novice, ko se včlaniš v klub trgovca ali s podobnimi potezami. Zakaj torej že cel mesec "praznujemo" črni petek, ki bi moral biti to, kar ponazarja že njegovo ime v ednini - en petek v mesecu?

Pazljivo ob črnem petku: kako veste, da vas hočejo ogoljufati - PREVERITE TUKAJ >>KLIKNITE<<.

Black Friday (črni petek) je sicer dan, ki označuje začetek sezone prazničnih nakupov in je znan po izjemnih popustih in promocijah v trgovinah po vsem svetu, predvsem v ZDA. Ta dan običajno pade na petek po zahvalnem dnevu, ki se v ZDA praznuje četrti četrtek v novembru. Letos bi moral ta nakupovalni dan tako nastopiti naslednji petek, 29. novembra, a vidimo akcije črnega petka pri slovenskih trgovcih in podjetjih že vsaj od drugega petka v mesecu novembru petka. Še več, številni so akcije 'črnega petka' pretekli konec tedna že zaključili. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Anja Ramšak pokazala utrinek s poroke

Radijska voditeljica je razkrila nekaj podrobnosti poroke, ki navdušujejo.

Zakaj je Black Friday oziroma črni petek postal globalni fenomen?

Z razvojem mednarodne trgovine in spleta je črni petek presegel meje Združenih držav in postal globalni fenomen. Trgovci po vsem svetu so hitro prepoznali priložnost za povečanje prodaje in prevzeli ameriški model popustov. Tudi v državah, kjer zahvalni dan ni tradicija – kot je Slovenija – je Black Friday zdaj sinonim za nakupe z velikimi popusti. Danes lahko popuste zasledimo tako v fizičnih trgovinah kot na spletnih platformah, kar je še dodatno pospešila pandemija. 

Pasti in kritike črnega petka

Čeprav je črni petek privlačen zaradi prihrankov, prinaša tudi nekatere negativne vidike. Pretirano potrošništvo je eden izmed glavnih očitkov. Ljudje pogosto kupujejo izdelke, ki jih ne potrebujejo, le zaradi občutka "ugodnega nakupa". Poleg tega takšna poraba močno vpliva na okolje, saj povečana proizvodnja in embalaža povečujeta količino odpadkov. Prav tako je veliko govora o stresu zaposlenih v trgovinah, ki so med črnim petkom pogosto izpostavljeni dolgim delovnikom in zahtevnim razmeram. Ne nazadnje pa so potrošniki vedno bolj skeptični glede resničnih popustov, saj nekateri trgovci predhodno dvignejo cene, da bi popusti na dan izgledali bolj privlačno.

Ali črni petek izgublja svoj pomen?

V zadnjih letih se zdi, da je črni petek izgubil svoj prvotni čar. Namesto enodnevnega nakupovalnega spektakla ob koncu novembra, ki je ponujal občutne popuste in ustvarjal občutek ekskluzivnosti, smo zdaj priča razpršenemu pojavu. Popusti se pogosto začnejo že sredi novembra in trajajo cel teden, včasih celo ves mesec. To podaljšano obdobje ne le razvodeni pričakovanje, temveč tudi zmanjša občutek nujnosti pri nakupovanju.

Poleg tega številni potrošniki ugotavljajo, da popusti niso tako radikalni, kot jih oglašujejo – pogosto gre le za marketinške trike, kjer so cene predhodno zvišane, da bi navidezni popusti izgledali večji. Namesto enkratne priložnosti za občutna znižanja, ki bi jih zamudili, če ne bi šli po nakupih točno tisti dan, je črni petek postal preprosto še en način, kako trgovci spodbudijo potrošnjo skozi daljše obdobje, ne da bi kupci dejansko imeli občutek, da so nekaj izjemnega pridobili.

Kako je vse skupaj začelo?

Izraz "Black Friday" se je prvič pojavil v 50. letih prejšnjega stoletja v Filadelfiji, kjer so ga policisti uporabljali za opis kaosa, ki je sledil zahvalnemu dnevu. Množice ljudi so se zgrinjale na mestne ulice, da bi nakupile darila, povzročile prometne zamaške in policiji naložile dodatno delo. Za lokalne trgovce pa je bil to dan izjemne prodaje, zato je izraz kmalu dobil bolj pozitiven pomen.

V 70. letih je Black Friday pridobil simboliko v trgovskem svetu: z njim se je začela obdobje, ko so trgovci iz "rdečih številk" (izgube) prešli v "črne številke" (dobiček). Dan je postal neuradni začetek praznične nakupovalne sezone, kjer so trgovine začele ponujati velike popuste, da bi pritegnile čim več kupcev.