Imam dve hčerki in sina. Starejša obiskuje peti razred, je priljubljena, družabna in ima veliko prijateljic. Sin je še predšolski in tudi on se v vrtcu dobro počuti ter ima kar nekaj prijateljčkov. Srednja hčerka že v vrtcu ni imela prave družbe, letos, v drugem razredu, pa gre sploh vse narobe, težave ima predvsem z dvema sošolkama. Z eno se je doslej kar dobro razumela, a so se njuni odnosi poslabšali, ko so pred nekaj meseci v razred dobili novo sošolko, ki se je preselila v bližino. Pravi, da ji je prevzela prijateljico. Postavljata ji pogoje, kaj mora narediti, da bi se lahko igrala z njima, to izpolni, pa ni nič bolje in si izmislita nova pravila. Za hrbtom se ji smejita in se norčujeta iz nje. Menda se obrneta, kadar pride zraven, šepetata, kot da ne bi smela slišati, kaj govorita, tudi drugim prepovedujeta, da bi jo sprejeli v igro. Hčerka si zelo prizadeva, da bi jo dekleti spet sprejeli, naredi vse, kar ji rečeta, tudi kaj neumnega, na primer sošolcu vrže v vodo peresnico pa spusti skodelico za čaj v vrč. Takih neumnosti je bilo polno in zaradi njih naju je z možem razredničarka klicala na pogovor. Hči je zaradi vsega tega zelo prizadeta, smili se mi, zato razmišljamo o vseh mogočih rešitvah, tudi o prešolanju. Najraje pa bi šla kar v šolo in njenima sošolkama povedala, kar jima gre.

Odgovor:

Vsakega starša boli, če se otrok ne počuti dobro in je nesrečen. Pri dekletih to, kar opisujete, ni tako redko in najbrž se je že nekaj časa pripravljalo. Zdi se vam, da se je prijateljstvo razpočilo kot milni mehurček in da je kriva nova deklica, ki se je vključila, vendar imam občutek, da če ne bi bilo nje, bi bila pa katera druga.

Preveč se trudi ugajati

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Delovna akcija: Mojster Matjaž srečen v objemu družine

Matjaža Štrausa poznate kot enega izmed mojstrov Delovne akcije, a pravzaprav o njem ne veste kaj dosti. To sta dekleti, ki komaj čakata, da se vrne v njun objem.

V želji, da bi jo sprejeli, je vaša drugošolka pripravljena narediti stvari, ki ji drugače ne bi padle na pamet, mislim, da je to razlog opisanih malih lumparij. Bolj bo silila za njima, bolj se ji bosta izogibali.

Vsak otrok ima pravico izbirati prijatelje

Hčerka naj premisli, ali se ji zdi pomembno biti prijateljica z nekom, ki z njo grdo ravna. Sprejeti mora, da niso vsi ljubeznivi, čeprav je to zavedanje boleče, še zlasti če jo vzgajate, naj bo z vsemi prijazna. Morda je tako okupirana z željo, da bi se pridružila tej skupini, da se ne zmore ozreti naokrog in si poiskati druge družbe, take, v kateri bi se počutila sprejeto in se ji ne bi bilo treba vsakodnevno boriti za pozornost. Biti prijatelj z vsemi ni mogoče in tudi otrokom so nekateri sošolci bliže kot drugi. Ne moremo biti vsi vsem všeč in vsak ima pravico biti z nekom prijatelj, z drugim pa ne. Nikakor pa ni sprejemljivo izločanje drugih, omalovaževanje ali ignoriranje.

Najraje bi kar sami obračunali z deklicama, ampak to ne gre

S tem pa ne mislim, da vaša drugošolka ne potrebuje vaše pomoči. Včasih so starši preveč zaščitniški in se vpletejo za vsako malenkost ter otrokom urejajo stvari na vseh ravneh, drugi skomignejo z rameni in si mislijo, naj otroci sami uredijo. To sicer ni slaba rešitev, kadar so otroci med seboj enako močni. Kadar svoje moči združi več otrok nad enim, pa je nujna pomoč odraslih. Ne le kot trenutna zaščita, ampak bolj kot učenje primernejših odzivov, pa tudi kot pomoč pri izboljševanju samopodobe.

Takojšnje prešolanje bi pomenilo umik

Ni rečeno, da bi prepis na drugo šolo rešil probleme. Vsaj na začetku pa skušajte okrepiti hčer in ne iskati novega okolja ter ji ga prilagajati. Prešolanje naj bi bil skrajni izhod, v smislu iskanja novega začetka. Razmisliti morate tudi o logistiki. Prešolanje bi pomenilo, da boste vezani na dve šoli, predvidevam, da bi starejša deklica ostala na tej, kjer že zdaj obiskuje pouk. Pa to bi bilo pravzaprav še najlažje urediti. Ste se vprašali, kaj bi naredila, če bi se slučajno na novi šoli dogajalo podobno?

Pomagajte ji zgraditi večjo samozavest

Raje kot da neposredno urejate odnose med njimi, svojo deklico učite strategij, ki ji bodo pomagale pri premagovanju težav. Naučite jo, da se bo postavila zase in se bo razgledala naokoli še za kakšno drugo družbo. Pomaga tudi, če se vključi v kakšno interesno dejavnost ali šport, nekam, kjer bo uspešna, kar ji bo ne le izboljšalo samopodobo in povečalo samozavest, temveč ji bo pomagalo tudi pri širjenju socialnih stikov.

Pogovor v šoli ima lahko čudežno moč

Verjetno ste se z razredničarko že pomenili o tem, kar se dogaja, saj mora biti z vsem seznanjena, da se razmere lahko spreminjajo in odnosi izboljšajo. Verjamem, da vas ima, da bi šli k deklicam in jima povedali svoje, a ni rečeno, da bi to rešilo zadevo.

Hčer morate okrepiti, da se ji ne bo zdelo, da je ona slaba, če se noče kdo igrati z njo. Naučite jo, da ne bo odvisna le od mnenja drugih, čeprav je tudi to neznansko težko, tudi za odrasle je to zahtevna naloga, ki ji marsikdo kljub izkušnjam ni kos. Srce se vam trga, ko vidite hčer v težavah, ko se počuti zavrnjeno in je zaradi tega žalostna – lahko pa je to priložnost za učenje novih strategij, kako se soočiti z zavrnitvijo (to za nikogar ni lahko), kako splesti nove stike, kako se odpreti za nove izzive. Srečno!