Odnosi
 

Raziskava: Kaj otroci počnejo na spletu, ko ne gledate?

20. 7. 2024; 10.11
Avtor: STA / V.M.
moški, računalnik, skrb, zaskrbljenost, sp

Fotografija je simbolična foto: Profimedia

Pornografija, lepotni ideali, nevarni stiki z neznanci, prekomerna uporaba zaslonov ... kot kažejo rezultati raziskave, se starši premalo zavedajo vpliva škodljive spletne vsebine na mladino. Pred čim si zatiskamo oči?

V raziskavi Delovna aktivnost, duševno zdravje in varna raba interneta, ki jo je izvedel Center za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani poleti 2023, se je pokazalo, da slovenski starši precej podcenjujejo vpliv škodljivih spletnih vsebin na svoje otroke, so sporočili s FDV.

Zaradi vpliva spletne pornografije imajo najstniki popačeno predstavo o spolnosti



Samo štirje odstotki staršev oz. skrbnikov so se strinjali, da je njihov otrok preveč pod vplivom spletne pornografije. Raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, opravljena med najstniki, pa je po drugi strani pokazala, da ima med tistimi najstniki, ki pornografijo gledajo, zaradi tega neprijetne občutke glede spolnosti 14 odstotkov osnovnošolcev in osem odstotkov srednješolcev. Več kot desetina najstnikov je odgovorila, da imajo neželene posledice gledanja pornografije, 10 odstotkov v osnovni in 15 odstotkov v srednji šoli pa se jih z njo počuti zasvojene.

Med tistimi najstniki, ki pornografijo gledajo pogosto, jih kar 21 odstotkov v osnovni in 15 odstotkov v srednji šoli meni, da je nasilje normalen del spolnosti. Deleži so precej nižji med najstniki, ki pornografije ne gledajo, med štiri in pet odstotki. Med srednješolci, ki pogosto gledajo pornografijo, jih kar 27 odstotkov meni, da mora biti moški v spolnosti dominanten in nasilen, ženska pa mora v tem uživati. Med tistimi, ki pornografije ne gledajo, je delež več kot petkrat manjši.

Lepotni ideali vplivajo na želje mladostnikov po lepotnih operacijah

Starši zelo podcenjujejo vpliv lepotnih idealov, ki so jim njihovi otroci izpostavljeni na spletu in vplivajo na njihovo telesno samopodobo. Le dva odstotka staršev oz. skrbnikov se je strinjalo, da si njihov otrok na osnovi zgledov na spletu želi lepotni poseg, medtem ko je raziskava med najstniki pokazala, da kar tretjina dijakinj in četrtina osnovnošolk tretje triade osnovne šole razmišlja o plastični operaciji. O tem razmišlja tudi vsak deseti osnovnošolec med 12. in 15. letom ter šest odstotkov dijakov.

Veste, kako se vaš otrok vede na spletu? foto: Profimedia

O tveganjih na spletu otroci staršem ne povedo



Starši v neprimerljivo manjših deležih navajajo, da je njihov otrok doživel neko tveganje na spletu, kot to navajajo otroci. Da je njihov otrok prek interneta prejel neželene spolne vsebine ali komentarje, so na primer odgovorili le trije odstotki staršev oz. skrbnikov 13 do 15 let starih otrok. Med tem pa je več kot tretjina toliko starih otrok v raziskavah poročala, da jim je nekdo poslal svoje spolne ali gole slike ali videe oz. da so prejeli sporočila z neprimerno vsebino. Le en odstotek staršev je odgovoril, da je njihov otrok sam poslal svojo golo fotografijo prek spleta. V anketi med najstniki pa je 16 odstotkov dijakov in vsaka deseta dijakinja, štiri odstotke 12 do 15-letnic in šest odstotkov 12 do 15-letnikov navedlo, da so že posneli in poslali takšen posnetek.

Medtem ko se deleži staršev oz. skrbnikov, ki navajajo, da je njihov otrok že bil žrtev ali povzročitelj nasilja na spletu, gibljejo med nič in 10 odstotki, so deleži otrok, ki so poročali o doživljanju ali povzročanju istih oblik spletnega nasilja, najmanj trikrat pa vse do 24-krat višji. Starši se najmanj zavedajo, da so bili njihovi otroci že žrtve izsiljevanja ali groženj prek spleta, da so bili žrtve predelave in deljenja njihovih fotografij in videov ter da so tudi otroci sami delili gole slike svojih vrstnikov.

Sicer od v raziskavi navedenih tveganj največ staršev oz. skrbnikov (60 odstotkov) skrbi, da bo njihov otrok postal žrtev spolnega napeljevanja otrok prek spleta. Vsa spletna tveganja v raziskavi bolj skrbijo mame kot očete in najbolj skrbijo najmanj izobražene starše. Zaskrbljenost staršev upada s starostjo otrok, čeprav so v raziskavi navedena tveganja bolj verjetna pri starejših kot pri najmlajših otrocih.

Fotografija je simbolična. foto: Profimedia

Veliko otrok prekomerno uporablja internet in naprave z zasloni

Veliko staršev navaja prekomerno uporabo naprav z zasloni pri svojih otrocih, čez 40 odstotkov staršev 10 do 17 let starih otrok, pri 13 do 15-letnih otrocih celo 48 odstotkov. Prekomerno rabo je navedlo tudi 14 odstotkov staršev dojenčkov do drugega leta starosti in 10 odstotkov staršev tri do 9-letnih otrok. O uporabi televizije v anketi staršev niso spraševali, kar pomeni, da so deleži prekomerne rabe še višji.

Ob tem pa se zmanjšuje delež staršev, ki postavljajo pravila, ki jih morajo otroci spoštovati, kadar uporabljajo naprave z zasloni. Skoraj četrtina staršev oz. skrbnikov namreč ne postavlja nikakršnih pravil, kar je dvakrat več kot pred dvema letoma. Prav tako se znižuje delež staršev, ki ne dovoli, da bi njihov otrok uporabljal družabna omrežja.

Starši oz. skrbniki najmlajših otrok, starih do pet let, so najbolj zaskrbljeni, da bi njihov otrok premalo spal zaradi uporabe interneta, potem pa zaskrbljenost upade s starostjo otrok. Raziskava Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si med najstniki pa nasprotno kaže, da s starostjo otrok naraščajo deleži teh, ki poročajo, da jim zaradi uporabe telefona, aplikacij in družabnih omrežij primanjkuje spanca. Od sedmega razreda osnovne šole do srednje šole se deleži povečajo s 37 odstotkov na 64 odstotkov, še ugotavljajo na FDV.

Samo dobrih 16 odstotkov učencev je veščih samostojnega dela z računalnikom, kar je predpogoj za šolanje na daljavo. foto: Profimedia

prejšnji članek
Sin Slavka Bobovnika je uspešen podjetnik
Svet slavnih
Sin Slavka Bobovnika je uspešen podjetnik
naslednji članek
Anita Ogulin ob bitki z boleznijo mislila na pomoči potrebne
Svet slavnih
Anita Ogulin ob bitki z boleznijo mislila na pomoči potrebne

Napačno vnesen email naslov

  • Uporabite pravilen email naslov
  • npr.: "narocnik@mail.si"

Ta email naslov je že uporabljen!

Registracija je bila uspešna!

Prijavite se na e-novice

Zahvaljujemo se vam za prijavo.

Na svoj e-naslov boste prejeli potrditveno sporočilo.

Prišlo je do napake. Preverite vpisan e-naslov in znova poskusite.