Vsi imamo kdaj obdobja, ko se nam zdi, da ne glede na vse, kar naredimo, se nič v našem življenju ne obrne tako, kot bi želeli. Nenehno se podimo za isto zvezdico, a ta se nam nenehno tudi izogiba. Nikakor ne pridemo do želenih rezultatov in hitro tako pride do trenutka, ko želimo enostavno dvigniti roke in reči »Velja, predam se«.

Res je, stvari so lahko precej črne in na prvi pogled nerešljive. A morda ni potrebno veliko, da se vse skupaj obrne in ponudi nekaj več. Kar nam v tistem trenutku lahko naredi večjo težavo, so ravno naša čustva, sploh kadar se gre za doseganje določenega cilja, do katerega čutimo močno strast.

Predstavljajte si vaše življenje kot reko. Če ste kdaj sledili njenemu celotnemu toku, ste verjetno opazili, da včasih teče umirjeno, drugič se sooča z večjimi kamni (ovire v našem življenju), kar ustvari precej podivjan tok, spet tretjič je v igri slap, četrtič ponovno miren tok in tako dalje. Nenehno se spreminja. Če se znajdete na točki, ko vas preveč meče v njeni razburkanosti, imate dve možnosti:

1. Greste s tokom
2. Splezate na skalo in preverite, kakšna pot je pred vami

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mama in hči v Grčiji: Darilo za najin pogum je raj v katerem živiva

Si predstavljate, da v tednu dni spakirate svoje življenje v škatle in se preselite v Grčijo? Slednje sta z enim samim zamahom poguma storili Sabina in Ramani, mama in hči, ki sta prisluhnili notranjemu klicu, stisnili zobe in si podarili priložnost za lepšo prihodnost. Zadnji dve leti in pol ne le da živita sanjsko življenje v grškem obmorskem mestecu, 12 letno dekle celo blesti kot najbolj obetavna gimnazijka. Morda bo njuna zgodba v navdih vsem, ki imajo velike sanje, a ne upajo razpreti kril …

Nobena od teh pa v resnici od vas ne zahteva, da se popolnoma predate. Med tem ko je prva bolj statična, vseeno od vas zahteva, da le popustite vajeti in servirano sprejmete kot nujno zlo, ki vas ne bo dotolklo. Pri tem izhajate iz ideje, da je vse za nekaj dobro in se od tega tudi čustveno malce oddaljite. Življenje sprejemate, kot se servira, v njem pa vidite srečo.

Druga pa od vas zahteva malce več razmišljanja in razumevanja nastalega. Je tudi veliko bolj priporočljiva, saj boste preko nje prišli ven kot modra oseba, ki jo naslednja podobna izkušnja ne bo tako uničila. A kaj je potrebno takrat narediti? Zastaviti si nekaj (težjih) vprašanj, pri iskanju odgovorov pa izhajati iz modrosti in umirjenosti.

1. vprašanje: Sem se le ujel/-a v rutini?

Pri slednjem je potrebno vzporedno premisliti, če niste nemara na poti nekoga drugega. Je možno, da delo, ki ga opravljate, ni vaše sanjsko, ampak ga ohranjate, ker je to vse, kar poznate? Se morda nezavedno upirate spremembam, po katerih pa v resnici hrepenite? Premislite, če je cilj, po katerem stremite, resnično tisti, ki vas lahko izpopolni.

2. vprašanje: So moja vprašanja realistična?

Pri tem je potrebno biti sila iskren do sebe. Eno je, da želite zvišati dohodek iz 1000€ na 1400€ v roku petih let, drugo pa da bi ga radi v enem letu zvišali na 5000€. Grob primer, a verjamem, da ste preko njega razumeli njegovo bistvo. Vprašajte se, ali nemara tudi od sebe zahtevate preveč in ne bi morda prav prišla pomoč nekoga drugega?

3. vprašanje: Imam mentalno blokado?

Ni nujno, da je vaša ideja slaba … lahko da imate do nje napačen odnos. Velikokrat se zgodi, da si ljudje nekaj želijo, a si na drugi strani ne zaupajo. Niti sami vase ne verjamejo. Na drugi strani so v idejo preveč čustveno vpeti in tako nesposobni pogledati širše slike – ne želijo se soočiti z resnico, ker ni takšna, kot so si jo zamislili. Menite, da imate sami pravi odnos?

4. vprašanje: Potrebujem pavzo?

Med tem ko je jasno, da vsak cilj zahteva svoj čas in vaše delo, pripadnost, vztrajnost in drugo, se lahko precej hitro zgodi, da z njim postanemo obsedeni in tako doseganje le-tega postavimo nad vse drugo. Kdaj ste si nazadnje vzeli čas zase?