Glede na to, da je bil Boris Vidović zelo priljubljen med predstavnicami ženskega spola in da se je med njim in eno od tekmovalk iskrilo že v prejšnjem šovu, so bili mnogi prepričani, da bo poskrbel za kakšno ljubezensko presenečenje. »V Kmetijo sem vstopil samski. Tja sem šel po nove izkušnje, ne zato, da bi tam iskal dekle. Sicer pa sem kljub temu pustil odprte možnosti, če bi se morda kaj zaiskrilo, a se ni, tako da sem še vedno samski,« pravi mladenič, ki je s svojo odločitvijo za odhod v šov marsikoga presenetil.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za roke brez gub in starostnih madežev

Lepotni zanesenjaki kar naprej razpredajo o pomlajevanju obraza, vratu, dekolteja, le redko pa omenjajo roke. Ravno zgornji del dlani pa žal ne zna lagati o letih.

»Sem mestni fant in s kmečkimi opravili prej nisem imel izkušenj.Odraščal sem na mestnih igriščih, saj je bil šport že od nekdaj tisto, kar sem najraje počel. Še zlasti se mi je v srce zapisal nogomet, ki sem ga igral od mladih nog in tudi treniral. Ponosen sem, da sem bil član državne reprezentance mlajših selekcij, pozneje pa sem kot član igral v nogometnih klubih Bravo in Olimpija. Imel sem velike načrte in sanje nekoč zaigrati za kakšen tuj klub, a so se te razblinile čez noč. Hudo sem si poškodoval koleno in moje nogometne kariere je bilo konec. Šport bo za vedno v mojem srcu in z njim se bom ukvarjal do konca življenja. Seveda prilagojeno in na način, kot mi dopušča sanirano koleno. Da bom kdaj sodeloval v šovu Kmetija, še sam ne bi verjel, a rad imam izzive in poskusim kaj novega. Tam je bilo za mene vse novo, saj kmečkih in drugih fizičnih opravil nikoli prej nisem opravljal, zato se mi je na začetku zdelo vse zanimivo. V šov sem vstopil brez kakršnega koli strahu in popolnoma sproščen. Rekel sem si, kar se mora zgoditi, se pač bo. Moji prvi vtisi so bili zelo zmedeni, tam sem se namreč srečal z različnimi značaji. Z ljudmi, ki jih nisem poznal in za katere nisem vedel, kako se bodo v danem položaju odzvali in kaj se bo zgodilo. Živeli smo pod isto streho, a na srečo sem imel ob sebi dva prijatelja, Nika in Mikiča, ki sem ju poznal že od prej, zato mi je bilo malce lažje.«

Veliko je bilo govora, da je bilo v Kmetiji premalo hrane. »Z Mikičem sva bila ves čas lačna, najbolj od vseh. Bilo je res malo hrane, a treba je bilo preživeti s tistim, kar smo imeli na voljo, se prilagoditi dani situaciji in tudi to je bil poseben izziv. Zanimivo je to, da sem nenehno sanjal o sladicah, čeprav jih sicer sploh ne jem in ne vem, zakaj se je to dogajalo. Očitno je bilo tako veliko pomanjkanje hrane, saj sem bil pripravljen pojesti vse, kar mi je prišlo pod roke. Večinoma so kuhale punce in moram povedati, da so bile res pridne. Hvaležen sem jim za vsak obrok, ki so ga pripravile. Jaz sicer znam skuhati marsikaj, a ko je na voljo tako omejena količina hrane in sestavin, moraš res imeti veliko dobrih idej, da se znajdeš in pripraviš kaj okusnega.« Borisu se je po končani športni karieri nogometaša svet obrnil na glavo.

»Po naključju sem zašel v manekenske vode. Odpravljal sem se na počitnice v Južno Ameriko in le nekaj dni pred tem na družbenih omrežjih zasledil, da iščejo manekene. Pisal sem jim, a vse dokler nisem bil tam, nisem vedel, ali agencija sploh obstaja. Kolumbija spada med nevarne države in k temu spadajo tudi prevare. Ponosen sem, da sem zbral pogum in se podal na to pustolovščino, pozneje sem kot maneken delal tudi v Braziliji.« A poti so ga vedno znova vodile domov, v Slovenijo, potem v šov Kmetija, a je po izstopu spet pobegnil na tuje. »Odpravil sem se v Dubaj, kjer sem dobil službo kot VIP-host v enem izmed klubov na plaži. Nisem pa opustil niti modnega sveta, saj tudi v Dubaju delam kot model. Življenje v Dubaju mi je zelo všeč, zato sem prepričan, da se ne bom prav kmalu vrnil v Slovenijo. Sicer bom sproti videl, kaj in kako, a prepričan sem, da bom vsaj mrzle zimske dni preživel na toplem.« Boris si je torej privoščil zasluženi počitek, saj je tekmovalce, še posebno tiste, ki niso vajeni fizičnega dela in kmečkih opravil, kar malo zdelalo, a kot pravi, ničesar ne obžaluje in je zanj to le še ena zanimiva izkušnja, naučil pa se je tudi veliko novega.