Oslovski kašelj imenujemo tudi pertusis. Gre za nalezljivo bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Prenaša se s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, pa tudi posredno prek okuženih predmetov. Bolezen je nevarna za dojenčke in majhne otroke, medtem ko jo odrasli pogosto prebolijo v blažji obliki.

Čeprav sami niso ogroženi, se je potrebno zavedati, da so lahko prenašalci. Oslovski kašelj zdravimo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Babičin recept: Nad dražeč kašelj z lovorjevim sirupom

Suh in dražeč kašelj lahko poskušate omiliti z učinkovitim sirupom, ki so ga s pridom uporabljale že naše babice. Za vas smo obudili pozabljen recept …

Preberite si še: Nalezljive bolezni – kako jih prepoznati in preprečiti širjenje?

Bolezenski znaki oslovskega kašlja

Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so v začetku bolezni simptomi podobni navadnemu prehladu. Pojavi se namreč  izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. »Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.«

Znaki okužbe se navadno pojavijo od 7 do 10 dni po okužbi, lahko pa traja dlje časa, bolezen se denimo lahko razvije tudi po 21 dneh.

Oslovski kašelj najbolj ogroža dojenčke 

Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. »Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.«

Na Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) poročajo, da lahko zboli vsakdo, ki ni cepljen proti oslovskemu kašlju ali ni cepljen v skladu s programom cepljenja. Tudi sicer je bolezen še posebej resna pri necepljenih dojenčkih ali dojenčkih, katerih matere niso bile cepljene.

Preprečevanje oslovskega kašlja s cepljenjem

»Najpomembnejši način za preprečevanje oslovskega kašlja je popolna imunizacija. Cepivo proti oslovskemu kašlju se običajno kombinira s cepivom proti davici in tetanusu (pogosto tudi v kombinaciji s cepivom proti otroški paralizi, bakteriji Haemophilus influenzae in hepatitisu B). V skladu z nacionalnim programom cepljenja otroci prvega od dveh do treh odmerkov običajno dobijo med drugim in dvanajstim mesecem starosti. Tretji in četrti odmerek se priporočata pri starosti 11 do 24 mesecev, še en odmerek pa med tretjim in sedmim letom starosti,« pojasnjujejo na centru ECDC.

Nega bolnika v domači oskrbi

Kako lajšati simptome oslovskega kašlja in premagovati bolezen?

• Draženje dihalnih poti boste nekoliko omilili z uporabo vlažilca zraka. Prav tako so dobrodošle inhalacije.
• Kašelj lahko poskusite pomiriti z medom in toplim čajem. Zlasti je priporočljiv žajbljev, timijanov in lipov čaj. Tudi sicer poskrbite za dobro hidracijo, saj boste na ta način pomagali redčiti sluz.
• Poskrbite tudi za mirno okolje in odsotnost neprijetnih vonjav. Napadi kašlja so namreč pogosto sproženi tudi zaradi dražljajev, kot je denimo dim, parfum.
• Pri spanju in počitku rahlo dvignite zgornji del ležišča, slednje bo pomagalo pri lažjem dihanju.

Morda vas zanima še: Naravni recepti zoper vnetje sinusov

Kdaj k zdravniku?

Če pride do težav z dihanjem, modrikaste obarvanosti kože, bruhanja po kašlju ali hude izčrpanosti, je nujen obisk zdravnika. Ne pozabite, pri dojenčkih in majhnih otrocih je oslovski kašelj lahko življenjsko ogrožajoč, zato je hitro ukrepanje ključno.