Nalezljive bolezni povzročajo mikroorganizmi, kot so bakterije, virusi, glive in paraziti. Prenašajo se neposredno med ljudmi ali pa se širijo posredno, običajno prek okuženih predmetov, zraka, vode, hrane ali telesnih tekočin. Nekatere bolezni so blage, spet druge pa lahko povzročijo resne zaplete in celo epidemije.

Sprehodimo se skupaj skozi pregled otroških in odraslih nalezljivih bolezni ter se poučimo o njihovih simptomih, načinu širjenja, zdravljenja in možnostih zaščite.

Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se prenaša s kapljičnim stikom. Simptomi vključujejo visoko vročino, kašelj, izcedek iz nosu, vneto grlo ter značilne rdečkaste izpuščaje. Bolnikom se svetuje počitek in pitje zadostne količine tekočine, ki prepreči dehidracijo. Možni zapleti so vnetje srednjega ušesa, pljučnica, encefalitis in v skrajnih primerih smrt. Ošpice najučinkoviteje preprečujemo s cepljenjem.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Najpogostejša nalezljiva bolezen z izpuščaji

Norice ali vodene koze so lažja otroška bolezen, za katero zbolijo otroci v vrtcih ali šoli. Pojavijo se majhne rdeče pikice, ki se čez čas razvijejo v voden mehurček. Mehurček se nato razpoči in pojavi se krastica.

Norice so akutna virusna bolezen, ki jo povzroča virus varicella-zoster. Bolezen večina preboli v otroštvu, prepoznamo pa jo po mehurčkastem izpuščaju, ki ga spremlja srbečica. Običajno se najprej pojavi na glavi in trupu, nato pa se razširi po celem telesu, včasih celo v predele splovila in očesne veznice. Bolezen se širi s tesnim stikom, s kužnimi kapljicami (kašljanje, kihanje), prenos pa je mogoč tudi preko sveže onesnaženih predmetov. Najučinkovitejši način zaščite predstavlja cepljenje.

Podančice

Podančice so drobne bele gliste, ki živijo v prebavilih, pestijo pa zlasti otroke. Do okužbe pride ob zaužitju jajčeca podančice, kar se zgodi ob praskanju zadnjika, saj jajčeca zlahka zaidejo pod nohte, od tam pa jih oseba prenese na hrano in druge predmete. Med simptome okužbe sodi srbečica, ki se pojavi zlasti v nočnem času, nekatere pa pestijo tudi bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje. Nevšečnost se zdravi s protimikrobnimi zdravili: mebendazol in albendazol. Pomebna je tudi higijena, zlasti pogosto umivanje rok z milom in vodo.

Rdečke

Rdečke so virusna bolezen, ki jo povzroča virus rdečk. Cepljenje proti rdečkam je pojavnost bolezni korenito zmanjšalo, kar je pomemben dosežek, zlasti, ker so posledice prirojenih rdečk gluhost, okvare oči, prirojene srčne bolezni in duševna zaostalost. Rdečke se sicer prenašajo s kužnimi kapljicami (kašljanje in kihanje) ali z neposrednim stikom. Med simptome sodi povišana telesna temperatura, povečanje bezgavk, izpuščaji po obrazu, vratu in telesu. »Pri dojenčkih, ki se rodijo s prirojenimi rdečkami, so lahko razvojne okvare že vidne, lahko pa se rodijo brez težav in se le-te pokažejo do 4. leta starosti,« pojasnjujejo na NIJZ, ter dodajajo, da so zapleti pogostejši pri odraslih. Zdravljenje zajema zniževanje telesne temperature, lajšanje bolečin in vnos zadostne količine tekočin.

Škrlatinka

Škrlatinka je otroška bolezen, ki jo povzroča bakterija Streptococcus pyogenes. Običajno se pojavi sočasno s streptokokno okužbo žrela, lahko pa se pojavi tudi gnojnem vnetju kože. Bolezenski znaki zajemajo: vneto grlo, povečane bezgavke, glavobol, mrzlica, vročina (običajno višja od 38,5 °C), rdeč izpuščaj, izrazito rdeča lica, bledica okoli ust, belo obložen jezik, luščenje kože. Zdravljenje se izvaja z antibiotiki, praviloma s penicilinom.

Meningokokni meningitis

Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, za katero so najbolj dovzetni otroci in mladostniki. Gre za gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok, ki se pri nekaterih zdravih ljudeh nahaja v sluznici nosno-žrelnega predela. Bolezen se širi z drobnimi kapljicami (kašljanje in kihanje), prenos pa je mogoč tudi preko sveže onesnaženih predmetov. Kot pojasnjujejo na NIJZ, je glavni vir okužb običajno zdrav nosilec, ki ponavadi sam ne zboli. Simptomi zajemajo: naglo povečanje telesne temperature ( do 39 °C in več), glavobol, bruhanje, mrzlica, otrdel vrat, izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev in celo nezavest. Obolenje je zelo resno , zato zahteva hitro prepoznavo in ustrezno antibiotično zdravljenje. Bolezen preprečujemo s cepljenjem.

Mononukleoza (bolezen poljubljanja)

Mononukleoza je infekcijska bolezen, ki jo najpogosteje povzroča virus Epstein – Barr (EBV), redkeje pa citomegalovirus (CMV). Bolezen se pogosto pojavlja med mladimi. Prenos bolezni poteka prek sline, izjemoma se lahko prenese tudi preko darovane krvi z akutno okuženega darovalca. Simptomi zajemajo: slabo počutje, utrujenost, bolečine v žrelu, glavobol, povišanje telesne temperature, povečanje bezgavk ter izpuščaj, v kolikor bolnik uživa antibiotike. Na NIJZ pojasnjujejo, da ni na voljo protivirusnega zdravila, ki bi skrajšal potek infekcijske mononukleoze, ni na voljo. »Bolnik si lahko zgolj olajša težave, ki se pojavijo ob infekciji. Svetuje se počitek, izogibanje telesnim naporom in uživanje primerne količine tekočin.«

Oslovski kašelj

Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke. Povzroča jo bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Gre za bolezen z dolgim potekom, epizode kašlja lahko namreč trajajo vse 4 do 8 tednov. Bolezen se širi s kužnimi kapljicami (kašljanje in kihanje) in posredno prek okuženih predmetov. Simptomi se izražajo z izcedkom iz nosu in oči, rahlo povišano telesno temperaturo, blagim kašljem, ki se postopoma razvije v napade kašlja. Slednjim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja zvok, podoben riganju. Bolezen lahko pri dojenčkih še vedno povzroči smrt, najpogostejši zaplet je bakterijska pljučnica. Oslovski kašelj zdravimo z antibiotikom.

Humani papilomavirusi (HPV)

Do okužbe s humanim papiloma virusom (HPV) najpogosteje pride s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, denimo pri spolnih odnosih. »Poznamo več kot 200 različnih genotipov, od tega približno 45 genotipov HPV povzroča okužbe spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela,« pojasnjujejo na NIJZ. Bolezen običajno poteka brez simptomov, pri 10-ih odstotkih pa se lahko razvije dolgotrajna okužba, ki vodi v nastanek genitalnih bradavic ali rakavih obolenj. Za okužbo s HPV ni zdravila, se je pa pred okužbo mogoče zaščititi s cepljenjem.