Ošpice veljajo za hudo virusno okužbo, ki lahko povzroči resne zaplete, zlasti pri majhnih otrocih, nosečnicah in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Za bolezen so sicer dovzetni vsi, ki niso preboleli ošpic ali niso bili uspešno zaščiteni s cepljenjem. Do uvedbe obveznega cepljenja konec 60-ih let so bile ošpice v Sloveniji najpogostejša nalezljiva bolezen. »Pred uvedbo cepljenja so se pojavljale epidemije ošpic na 2 do 5 let in so trajale 3 do 4 mesece. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. V zadnjih letih v Sloveniji beležimo le še posamične uvožene primere bolezni, ki povzročijo nekaj sekundarnih primerov,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Je obvladovanje bolezni ogroženo?

Obvladovanje bolezni bi se sicer lahko spremenilo, saj se v zadnjih letih med starši pojavlja rast trenda zavračanja cepljenja. Slednje bi lahko predstavljalo resne težave, saj so ošpice huda virusna okužba, ki lahko povzroči resne zaplete, zlasti pri majhnih otrocih, nosečnicah in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Oseba je sicer kužna že štiri dni pred pojavom prvih izpuščajev, kar je tudi razlog za pojav epidemij v preteklosti.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Nalezljive bolezni – kako jih prepoznati in preprečiti širjenje?

Ste vedeli, da so nalezljive bolezni najpogostejše bolezni v populaciji? Spoznajte najpomembnejše in se poučite o preprečevanju širjenja.

V Sloveniji prejmejo vsako leto v povprečju od 250 do 300 vlog za opustitev obveznega cepljenja otrok. Poleg ozaveščanja in pogovorov so se leta 2020 lotili težave s spremembo oz. dopolnitvijo Zakona o nalezljivih boleznih, ki javnim vrtcem veli zavrnitev vpisa otroka, ki ni bil cepljen po obveznem programu (ošpice, mumps, rdečke).

Ošpice - znaki se razvijajo postopoma

Od okužbe do prvih znakov bolezni običajno traja okrog 10 dni, lahko pa časovni okvir znaša vse od 7 do 18 dni. Pričetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne t. i. Koplikove pege - to so majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino. 

Na NIJZ poudarjajo, da je potrebno v primeru pojava značilnih bolezenskih znakov po telefonu nemudoma obvestiti izbranega zdravnika in ostati doma. Pomembno je namreč, da bolniki ne hodijo v čakalnico, saj s tem povzročijo širjenje virusa.

Kako vemo, da gre za norice in ne za ošpice? Preverite TUKAJ.

Kako se bolezen širi?

Kot smo že omenili, se ošpice prenašajo s kužnimi kapljicami. Po zraku se širijo s kašljanjem, kihanjem ali govorjenjem okuženih oseb. Virus lahko v zaprtem prostoru ostane v zraku več ur, najhitreje pa se prenaša v okoljih kot so vrtci, šole in množične prireditve.

Kako prepoznati izpuščaje?

In kakšni so izpuščaji pri ošpicah? Kako natanko so vidne spremembe na koži? Pojavi se makulopapulozni izpuščaj, kar opisuje značilne rdeče papule ali bunčice, ki so dvignjene nad nivo kože. Omenjena sprememba se najprej pojavi na obrazu, za ušesi in na lasišču. V naslednjih dneh se razširi po vratu, trupu in nato po rokah ter nogah. Omeniti velja tudi to, da se lahko posamezne rdeče lise združujejo v večje predele, medtem ko na določenih mestih ostajajo normalna področja kože. Zaradi rahlo dvignjenih papul lahko koža postane na otip nekoliko hrapava.

Razvoj izpuščajev: Rdeči do temno rdeči izpuščaji lahko sčasoma dobijo nekoliko rjavkast odtenek. Po približno šestih dneh se začnejo luščiti in bledeti v istem vrstnem redu, kot so se pojavili.

Kako se ošpice zdravijo?

»Za zdravljenje ošpic ni posebnega zdravila. Bolezen zdravimo simptomatsko oziroma podporno. Bolnik mora počivati, zaužiti dovolj tekočine in z antipiretiki zniževati visoko telesno temperaturo. Zdravljenje z antibiotiki je potrebno le pri bakterijskih zapletih ošpic, « razlagajo na NIJZ.

Možni zapleti pri okužbi z ošpicami

Pri okužbi lahko pride tudi do zapletov, ki so po poročanju NIJZ-ja odraz neposrednega delovanja virusa ošpic, neobičajnega imunskega odziva na okužbo in/ali naknadne bakterijske okužbe. In kako se slednje kaže? »Najpogosteje so prizadeta dihala, osrednje živčevje in prebavila. Lahko pride do sekundarnih pljučnic, akutnega vnetja srednjega ušesa, postinfekcijskega encefalitisa ter subakutnega sklerozirajočega panencefalitisa. Virus ošpic lahko povzroči tudi gastroenteritis, hepatitis, apendicitis, ileokolitis, mezenterični adenitis, miokarditis in perikarditis. Pri nosečnici lahko ošpice sprožijo splav, prezgodnji porod, smrt ploda in prirojene nepravilnosti.