Od naziva MasterChef Slovenije se je poslovil tudi najvišji tekmovalec letošnje sezone šova (Mimogrede, v višino meri več kot dva metra!). Kljub visoki rasti na sotekmovalce ni gledal zviška – no, razen, kadar se je smehljal z balkona (smeh). Nik Marolt je sicer preprost in sila neobremenjen 24-letnik, ki nas je zabaval s svojimi sproščenimi izjavami, zbujal zanimanje z odkrito komunikacijo in hkrati navdihoval z varčnejšimi smernicami rabe hrane. Izkušnja s šovom je bila zanj tako izjemna, da je, ne boste verjeli, že izpolnil prijavnico za 10. sezono. Zakaj je ni oddal in zakaj ni objokaval poraza, pač pa se iz srca veselil, pa izveste v nadaljevanju …

Nik, si si ob vstopu v šov MasterChef predstavljal, da ti bo uspelo priti tako daleč?

Mislim, da smo si pred tekmovanjem in na začetku vsi predstavljali mesto v top 5. Dokler konkurence ne poznaš, si lahko "pameten in preveč samozavesten", a tekom šova sem sam osebno spremenil razmišljanje. Vsak teden, zares tudi vsak dan, sem si vzel enega za drugim, hotel sem biti boljši sam zase in ne za mesto v tekmovanju, na srečo me je to tudi pripeljalo tako daleč.

Kakšen je priokus, ker si se moral posloviti malce pred ciljem?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blaž Švab o prvem božiču z dvema otrokoma

Partnerica Blaža Švaba se je vrnila na delo, zato je december za glasbenika še toliko bolj pester. Kakšni pa bodo prazniki z dvema otrokoma?

V trenutku po koncu sem bil žalosten, zaradi načina, kako se je vse skupaj odvilo. Razočaran sem bil, da zaradi okoliščin nisem bil sposoben dati vsega od sebe. Želel bi si, da sem zaključil z najboljšim krožnikom in ne tem, kar sem dostavil. Velika verjetnost je, da tistega dvoboja ne bi zmagal, veliko bolje bi se pa počutil, če bi lahko rekel, da sem se zares potrudil maksimalno in res dal od sebe 100 odstotkov.

Sem pa zelo hitro tudi ta del odmislil, bil sem namreč zelo vesel tako za Anjo kot za Zalo in raje smo se skupaj poveselili, kot pa da bi sam pri sebi travmiral.

Spremljanje oddaje je zagotovo prebudilo spomine na MasterChef pustolovščino. Kaj je v celotni zgodbi nate naredilo največji vtis?

Seveda, vsakič, ko se gledam, me prime, da bi šel nazaj. V želji, da bi šel nazaj, sem zadnjič izpolnil prijavnico za deseto sezono, pa si je nisem upal poslati (haha). Skozi celotno izkušnjo me je najbolj navdušilo, kaj vse ti je dano tekom snemanja. Od znanja, do pomoči, podpore, karkoli rabiš. Skratka dejstvo je, da je biti tekmovalec zares, zares privilegij.

Kako si zadovoljen s svojo predstavitvijo na televiziji? Kako pa na vse skupaj gledajo domači?

Imam srečo, da sem že celotno življenje sposoben zatreti obremenjevanje zaradi mišljenja drugih o meni, zato mi je tudi precej vseeno, kako izpadem na televiziji, ali kjerkoli drugje. Kljub temu, pa se mi zdi, da sem lahko s predstavitvijo kar zadovoljen, menim, da sem izpadel zelo pristno, takega, kot me vidite po televiziji, takšen sem tudi zasebno. Domači so ponosni, zadovoljni, polni samih lepih komentarjev.

V oddaji si izstopal po svojih izvirnih komentarjih. V izjavah si vedno ohranjal prizemljenost, pogosto pa si bil tudi precej direkten. Se je zaradi tega zanetila kakšna zamera s strani sotekmovalcev?

Morda bi na to vprašanje bolje odgovorili oni, kot jaz, mislim pa, da pravega razloga za to nima nihče. Vedno sem povedal zgolj tako kot je, nekomu ki se skriva pred dejstvi in mu resnica preprosto ni všeč, pa žal ne morem pomagati.

Je bil eden izmed tvojih ciljev udeležbe v MasterChefu tudi to, da gledalce navdahneš s pripravo jedi iz tistih delov hrane, ki sicer pogosto romajo v koš? Bi rekel, da ti je uspelo?

Zagotovo je bil to nek stranski, morda celo nezavedni cilj, ki sem ga imel. Vse skupaj sem si bolj predstavljal kot možnost, da izobrazim ljudi, da jim ponudim alternativno opcijo. Nekaj ljudi mi je že pisalo, da sem jih navdihnil, tako da neko število zagotovo obstaja, o dejanskih številkah pa ne bi upal špekulirati. Dejstvo pa je, da če sem navdihnil eno osebo, sem naredil že veliko.

V predstavitvi si omenil, da imaš kar nekaj izkušenj z delom pred in za kamero. Nam zaupaš več?

Svojo kariero pred kamero sem začel nekje leta 2016 s svojim YouTube kanalom, centriranim okoli videoigre Pokemon, svojo prvo kamero pa sem prijel v roke nekje pri desetih letih. V zadnjih letih imam tudi kar nekaj izkušenj z delanjem kot snemalec in montažer, v video produkciji pa se počutim zares domače.