Peti par televizijskega eksperimenta Poroka na prvi pogled je povsem navdušil gledalce, ki so Katjo in Aleksandra pospremili s pozitivnimi komentarji in vzhičenostjo nad njunim zrelim in prizemljenim odnosom do življenja. Pozornost je s svojo čudovito komunikacijo pritegnila zlasti Katja, ki je tudi Aleksandra nemudoma očarala z uglajenostjo in skromno eleganco.

Zdi se, da so tokrat strokovnjaki odlično povezali dva sorodna svetova, saj si tako Aleksandar, kot Katja poleg fizične privlačnosti delita vrednote, zanimanja in pogled na svet. Kako pa se Katja počuti v okolju, ki sega izven njenih okvirjev? Mlado umetnico smo povprašali, kako se znajde med pisano družbo - se zna prilagoditi in ob tem zdrsniti iz cone udobja ali se raje umakne, če vsebina pogovorov in okoliščine zajadrajo pod nivo kulture?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

»Med pisano družbo se - lahko rečem da - dobro znajdem. Rada imam ljudi, posebno tiste, ki znajo biti iskrivi, zabavni in imajo vsebino. Sama sem sicer po naravi bolj resna oseba, a se tudi rada pošalim. Res pa je, da sem občutljiva na besede, kaj šele na dejanja in me pritlehni dovtipi in neprimerne besede hitro zmotijo. Pri tem me največkrat rešuje predvsem moja iskrena prizanesljivost in zavest, da je vsak človek rezultat edinstvenih izkušenj, ki so ga tako ali drugače zaznamovale. Moja toleranca je tudi v obratnem sorazmerju s pomembnostjo odnosa. Bolj kot mi je odnos pomemben, nižja je moja toleranca. Nasploh bi rekla, da pri sočloveku marsikaj lahko sprejmem in razumem, če pa nekdo resno prekorači moje meje sprejemljivega, se raje umaknem,« je strnila misli Katja in poudarila, da se slednje na srečo zelo redko zgodi, saj se večinoma giblje v družbi dobrih in prijetnih ljudi.