Temnolasec je prava zakladnica ciganske glasbe, brez katere ne mine nobena dobra zabava. Le malo ljudi pa ve, da je bil 35-letnik že pri devetnajstih letih oče samohranilec danes 18-letnemu sinu Dominiku. Zaupal nam je svojo zgodbo o očetovstvu v najstniških letih in novi sreči, ki si jo je ustvaril z Barbaro, s katero imata dveletnega sina Patrika.

»Povabilo v oddajo ZOISG ni prišlo po naključju. Veliko sem bil na Pop TV, nato v Big Brotherju, sem ter tja sem malo zapel, govorice so se hitro razširile, pa so me poklicali.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Panettone: priljubljeno italijansko sladico lahko pripravite doma

Panettone v decembrskem času zavzame prodajne police. Zakaj pa ga letos s tem preprostim receptom ne pripravite kar sami?

Mišo Kontrec je z vsem srcem predan glasbi in družini.

Najprej sem malo razmislil, saj nisem vedel, koliko časa in truda bo treba vložiti v oddajo, se pogovoril z Barbaro, če bo zmogla skrbeti za družino, ko bom na vajah in v studiu. Družina je zame na prvem mestu in brez njenega strinjanja ne bi šlo,« pravi Mišo, ki že dobra štiri leta ni več član Lange, skupine, v kateri sta z bratom Jožetom ponesla ciganski melos onkraj meja domačega Prekmurja. »Zadnja leta veliko nastopam z Dominikom, ki je pred kratkim postal polnoleten. Igrava največ na zasebnih zabavah, sin pa je moj največji kritik. Zna mi odpreti oči in rad prisluhnem njegovemu mnenju, saj je sveže in neobremenjeno,« pravi Mišo, ki prekipeva od ponosa na svojega sina. Rodil se je, ko je bil Mišo star komaj sedemnajst let in pol. »Ostala sva sama, ko je bil star dve leti. Njegova mama ni imela možnosti, da bi skrbela zanj, pa sem vskočil jaz, pomagali pa so mi tudi starši. Čeprav v življenju nisem prebral knjige, mi vsi, ki me poznajo, pravijo, da sem ga vzgojil v krasnega fanta. Doslej ni pokusil niti alkohola niti cigaret, čeprav je na vsakem koraku polno teh skušnjav. Predan je glasbi in družini,« ne skriva ponosa.

Mišo ima sicer štiri otroke, vendar javnosti predstavlja le dva - najstarejšega in najmlajšega.

In potem je prišla Barbara

Z Dominikom sta bila nekaj let sama, nato je v njuno življenje vstopila nova sreča – Barbara, ki dela kot vzgojiteljica v vrtcu. »Ujeli smo se in v naši hiši v Bakovcih vladata posebno veselje in ljubezen. Živimo skromno, a nam ničesar ne manjka. Nič ne damo na draga darila, temveč si podarjamo malenkosti, ki pa pridejo od srca,« pripoveduje glasbenik, ki se je zadnja leta posvečal družini in se medijsko ni izpostavljal. Sem ter tja se druži tudi z bratom Jožetom, ki ima iz petih zakonov kar devet otrok, in s tremi sestrami, ki imajo tudi svoje družine. Pred dvema letoma in pol se mu je rodil drugi sin, Patrik, in Mišo je Barbari, kolikor se je dalo, stal ob strani. »Takrat ženska potrebuje največ pomoči. Zdaj, ko je deček že malo zrasel, pa se lahko spet bolj posvetim drugim stvarem,« je prepričan Mišo, ki še vedno zelo rad kuha. Ne bi mu bilo težko, če bi ga kdo zbudil sredi noči in mu rekel, naj kaj skuha. Dober je v jedeh na žlico (doma ima kar nekaj pokalov s tekmovanj v kuhanju bograča), malo manj mu je pri srcu pomivanje posode, a za to imajo pri hiši pomivalni stroj. Vedno nasmejani glasbenik pravi, da mu od športa diši edino dvigovanje čevapčičev z desno roko; pred leti se je sem ter tja še usedel na kolo in šel kdaj smučat, zdaj pa tudi tega ne počne več, čeprav si želi.

Ponosen je na svoj izvor. »Ponosen sem, da sem cigan. Nekateri uporabljajo besedo Rom, in spoštujem tiste, ki si pravijo Romi, sam pa se trudim ohranjati etno glasbo – cigansko glasbo. Nikoli ne igram romske glasbe, sem se pa pošteno nasmejal, ko sem na nekem plakatu videl vabilo na romski večer s cigansko glasbo. Tudi ciganskega golaža se ne branim ... Cigani imamo res veliko dušo, smo gostoljubni in znamo ribariti tudi v kalnih vodah,« šaljivo sklene svojo pripoved.