Pred štirimi leti so me že vabili v to oddajo, a se povabilu nisem mogla odzvati, saj sem bila z Zdravkom Čolićem na ameriški turneji. In ko so me lani poleti spet poklicali in povabili na avdicijo, sem si rekla, rada imam nove izzive, zakaj pa ne bi šla poskusit. Šla sem na avdicijo, in ko sem prejela pozitiven odgovor, sem si rekla, Martina, kaj pa ti je tega treba bilo. Vendar sem se pogumno lotila novega izziva,« veselo pripoveduje Martina, ki je zaradi razgibanega življenjskega sloga od malega vajena življenja na poti. Doma v Opatiji ima nenehno pripravljene tri različne velikosti kovčkov, odvisno od tega, na kako dolgo odhaja na pot. Glasba je v njeno življenje prišla čisto po naključju. Starša, ki sta se spoznala na folklori, sta ju s šest let mlajšo sestro Matejo vedno podpirala pri vsem in nikoli pritiskala nanju, kaj bi morali početi. Želela sta le, da dekleti dokončata šolo, da bosta imeli poklic.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Bodo od zdaj naprej počitnice cenejše?

Sanjske počitnice na dosegu roke. Kako novi zakon olajša iskanje najboljših ponudb?

Princeska iz vile

Glasbenica z nostalgijo opisuje svoje odraščanje v Opatiji. »Obožujem svoje malo mesto, kjer se vsi ljudje poznajo med seboj, si pomagajo in v nasprotju z večjo Reko uživajo v svojih oazah miru. Ne predstavljam si življenja brez morja. Ob njem se polnim z energijo, ko pridem s potovanj. Odrasla sem kot princesa v vili iz časov Franca Jožefa, zdaj pa sem na obrobju Opatije nad Voloskim. Ko si zaželim mestnega vrveža, pa grem v deset kilometrov oddaljeno Reko,« pove Martina, ki je bila od nekdaj zelo pridna. Brez tega ne gre v nobenem poklicu. V gimnaziji je bila najboljša učenka, si je pa nato res podaljšala študentska leta na ekonomiji, a zato, ker se je že začela ukvarjati z glasbo. Točno tri mesece si je želela biti ekonomistka, videla se je, da bo uspešna poslovna ženska. »Danes na neki način tudi sem, saj imam odprt s. p. Ob študiju ekonomije sem mislila, da bom imela še veliko časa za ukvarjanje s petjem. Vendar je ob študiju to preraslo v resno delovanje.« Tako je študirala kar petnajst let, a je na koncu vse opravila z odliko, in to pri najzahtevnejšem profesorju. »To obdobje je bilo zelo lepo, saj sem dolgo živela kot študentka, obdržala otroka v sebi, veselega, sanjavega in igrivega,« pravi glasbenica, ki je v svet glasbe prišla po naključju, če bi se temu lahko tako reklo, saj nihče od njenih domačih ni profesionalni glasbenik. Mama je medicinska sestra, oče pa ima v lasti najbolj priljubljeno pekarnico v Opatiji. Ves čas je nekaj pela, pri sedemnajstih letih pa so jo povabili v reško skupino Putokazi, s katerimi so šli prvič na Evrovizijo. Sloves o njenem glasu se je hitro razširil in začeli so jo vabiti kot spremljevalno pevko k najbolj znanim pevcem in projektom.

Na odru z največjimi

»Sodelovanje z vsakim je bilo zame velika čast, pa tudi stres, saj sem po naravi zelo sramežljiva in občutljiva, tako pa sem nenadoma postala javna oseba. Ne maram, da se govori in piše o meni, raje se predstavljam z glasbo. Zato mi je zelo všeč slovenska estrada, kjer so pevke, v primerjavi s Hrvaško in Srbijo, ‘normalne’. Imajo družine in živijo čisto običajno življenje, medtem ko so v sosednjih državah ‘zvezde’, z vsem, kar spada zraven,« pove Martina, ki je sodelovala s številnimi slovenskimi glasbeniki, od Saše Lendero, Alenke Gotar, Maje Keuc do Dareta Kauriča. Redno poje spremljevalne vokale Severini, Zdravku Čoliću, Terezi Kesoviji in drugim. »Od njih se veliko naučim, predvsem pa so vsi izjemni garači. Denimo, Severina je pravi fenomen. Natančno ve, kaj hoče, kaj se dogaja v ozadju, na sceni, nadzira celotno situacijo, fantastično pleše, igra in poje. Z razlogom je največja zvezda na Hrvaškem in onkraj meja. Vedno je sama svoj šef. Ima asistente, a misli s svojo glavo. Zdravko Čolić pa je prava očetovska figura. Zelo je radodaren in skrbi za vso ekipo. Verjame, da več kot daš, več imaš. Rad nagradi sodelavce, na svetovnih turnejah je kot naš oče. Za vsakega člana ekipe ve, kdo so njegovi najbližji, in iskreno povpraša po njih. So pa njegovi koncerti tako dolgi in naporni, da so kot dva koncerta v enem,« pove Martina in doda, da je ukvarjanje z glasbo delo brez konca. In ne kot članki v medijih, ko nekdo »uspe čez noč«. Tega ni. Ves čas se moraš truditi in od sebe dajati najboljše, v glavi imeti vedno nove projekte in jih uresničevati. Zato so to zvezde z razlogom. »Ne gre samo za talent, temveč celotno osebnost, karizmo … Včasih imajo ljudje samo delčke tega. Ko pa imaš vse, si zvezda,« je prepričana glasbenica, ki je počaščena, da tako velika imena izbirajo njo. Po desetletjih petja spremljevalnih vokalov si počasi utira tudi samostojno pot. Nastopila je na kar nekaj festivalih in se odlično odrezala, vendar je pandemija močno spremenila njen glasbeni svet. Nekaterih glasbenih kolegov žal ni več med nami, preostali so se v bitki za preživetje lotili drugih stvari. »Imela sem srečo, da se lahko tako vračam. Res pa je, da je s petjem težko obogateti. Večino zaslužka moraš leta in leta vračati v nove projekte, pesmi, stiliste, glasbenike. Želim si, da bi si nekoč lahko s svojim delom kupila svoj dom,« pove Martina, ki jo je sodelovanje v šovu Znan obraz ima svoj glas povezalo tudi s Slovenijo. »Z njo sem povezana prek svojega dedka iz Črnomlja. Žal je že pokojen, tako da ga nisem uspela spoznati, me pa zelo zanimajo slovenska kultura, jezik in ljudje. Vsakič, ko pridem sem, sem prijetno presenečena. Želim si okusiti še več tega in se na neki način vrniti k svojim koreninam,« še pove za konec.