Jasna Kuljaj se je kot komentatorka v šovu Bilo je nekoč podala na drzno pustolovščino: za nekaj dni je šla med tekmovalce šova. Zaupala nam je, kako se je počutila v času pred dvesto leti, brez elektrike, vode in drugega udobja sodobne civilizacije. »Vstop je bil izziv, ali zmorem preživeti nekaj dni brez vsega, kar nam ponuja moderni svet. Razmere niso najprijetnejše in so, ker je to resničnostni šov, verjetno hujše, kot so bile v življenju povprečnega meščana v letu 1810. Če izvzamem stalno navzočnost kamer, me je preostalo motilo veliko manj, kot sem pričakovala. Spoznala sem, da bi lahko živela tudi takrat in da nisem ujetnik modernih pogruntavščin. V treh dneh nisem niti pomislila na Facebook, kar je dober znak,« pravi Jasna, ki je preteklost poznala že od prej, saj je imela na Dolenjskem staro mamo, ki je živela v skromni hiši z majhnim hlevom in staro kovačijo. Zato Jasni opravljanje potrebe na zunanjem stranišču ni povzročalo težav. »Napornejše je bilo, da je bilo treba vsakič za sabo v stranišče zliti vedro vode, saj ni stranišča na splakovanje. Tudi štedilnik na drva poznam še iz otroštva in je kar podoben tistemu iz leta 1810.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Bolj kot skupinsko spanje na pogradih in pomanjkanje hrane je bil zanjo večji izziv vprašanje, kako se bo ujela s sotekmovalci. »Zdaj sem jih spoznala še z druge plati in z njimi preživela nekaj dni. Lahko bi zmogla še dlje, če bi bilo treba. Razmere sem sprejela takšne, kot so; bolj kot to, da je voda na voljo le nekajkrat na dan, pa še takrat jo je treba prinesti iz vodnjaka na dvorišču in si jo naliti v vrče, je naporno nenehno snemanje kamer. Ves čas si opazovan in nimaš nadzora nad tem, kaj in kako bo prikazano. Poskušala sem se čim bolj sprostiti in vzeti to kot dejstvo, tako da mi je uspelo pozabiti nanje.«

Opazila je, koliko dlje so včasih trajala preprosta opravila: »Če se želiš umiti s toplo vodo, jo moraš najprej prinesti iz vodnjaka, zakuriti ogenj v štedilniku in si jo pogreti. Ker pa si vodo težko polivaš sam in se obenem umivaš, je dobro imeti pri tem pomagača. Najti moraš nekoga, pred komer ti ni neprijetno. Ta oseba pa mora imeti čas, ko ga potrebuješ. Redko kaj opraviš sam, več je sodelovanja. V tem smislu mi je življenje nekoč celo bolj všeč,« razlaga. Po treh dneh je odštevala ure do odhoda domov. Pred očmi je imela slastno govejo juho, zobno ščetko, zobno pasto in intimo domačega stranišča ter nobene kamere in mikrofona. »Med bivanjem nisem prav nič pogrešala sodobnih elektronskih naprav. Dokazala sem si, da zmorem brez tega. Las si že nekaj let ne barvam, lahko živim tudi brez ličil, večere pa sem preživljala z ljudmi, med katerimi nihče ni v roki držal mobilnega telefona, kar je bilo prav nenavadno doživetje. Ko pa sem se vrnila domov, sem najprej popila kavo z mlekom, si umila zobe z zobno pasto in na Facebooku preverila, ali svet še stoji,« se smeji voditeljica.