Postavni in srčni dr. Martin Gruber, igra ga Hans Sigl, v idiličnem alpskem okolju učinkuje kot nekakšna trdna skala, ki tudi v najtežjih preizkušnjah daje zanesljivo oporo vsem okrog sebe. Do konca predan svojim pacientom, poln znanja in hkrati z dovolj veliko mero zapletov v zasebnem življenju, da z njim sočustvujemo, ga razumemo in seveda zanj navijamo.

Serijo z enakim naslovom so snemali že leta 1992, zdajšnja, torej s Hansom Siglom v glavni vlogi, pa nastaja od leta 2008. Epizode, ki jih gledamo pri nas, so stare nekaj let, medtem ko na hrvaški televiziji lahko že gledate tudi novejše.

Za tiste, ki jim dr. Martin Gruber ni najbolj znan: to je kirurg, ki se po petnajstih letih življenja v New Yorku vrne v domačo vas Ellmau na Tirolskem, se sooči s smrtjo svakinje, ki je bila sicer njegova prva ljubezen, odkrije, da ima hčer, in se nato po spletu okoliščin odloči, da bo ostal, od ostarelega zdravnika dr. Melchingerja prevzel ordinacijo in skupaj z bratom Hansom pomagal pri nesrečah v okoliških gorah. Ker seveda ni samo zdravnik, ampak tudi gorski reševalec. Trdna skala, kot rečeno.

Brezmadežni junaki doktor romanov

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Dolma: Umetnost polnjenih jedi z bogato tradicijo

Dolma je ena izmed najbolj prepoznavnih jedi Bližnjega vzhoda, Balkana in Kavkaza, ki simbolizira umetnost priprave polnjenih jedi.

Da so zdravniki uporabni liki za ustvarjanje všečnih in uspešnih zgodb tako v literaturi kot na televiziji in v filmu, seveda ni nič čudnega ali presenetljivega. Zdravje nam vsem veliko pomeni. Največ. Ljudje, ki nam znajo pri tem pomagati, pa prav tako. V resničnem življenju imajo žal zdravniki pogosto čisto običajne človeške lastnosti: motijo se, postavljajo napačne diagnoze, so neprijazni, oholi … so daleč od idealnega sveta, po katerem pa ljudje, zlasti kadar smo v stiski, močno hrepenimo. In če ga že ne moremo imeti v resničnem življenju, si ga občasno radi privoščimo vsaj v domišljiji.

Ne gre za nov pojav, veliko pred televizijo ga je zaznala in dodobra izkoristila literatura. Tako imenovani doktor romani, pravi Wikipedia, so nastali že v 19. stoletju, pravi razcvet pa so doživeli v prvi polovici 20. stoletja. Avtorji so bili največkrat zdravniki, ki so v svojih delih opisovali, malce prilagojeno in olepšano seveda, lastna doživetja.

Dobri zmagajo in se poročijo

To je žanr s precej natančnimi pravili in zato predvidljivimi zapleti, pri katerih so v ospredju vsa temeljna ali prvinska človekova čustva: ljubezen, predanost, požrtvovalnost … pa tudi tekmovalnost, zavist, sovraštvo, strah. 

Ko Hansa Sigla, našega postavnega dr. Gruberja, vprašajo, zakaj je po njegovem Gorski zdravnik tako priljubljen, zna povedati: »Zato ker na koncu dobro vedno zmaga.«

Bistvo zgodbe je dejansko v katarzi. Povedano drugače – na koncu se stvari obrnejo tako, kot je prav in spodobno, pa naj bo dogajanje pred tem še tako zapleteno. V redu, tu in tam mora zaradi nujnega dramaturškega zapleta kdo tudi umreti, kolateralna škoda pač, kakšen dober lik se sčasoma pokaže za manj dobrega, a je za to nazadnje kaznovan, kakšen zlobnež doživi pozitivno preobrazbo, slabi se pokesajo, dobri pa požanjejo slavo in se na koncu pogosto še poročijo.

Božanje duše in žgečkanje domišljije

Omemba doktor romanov pri malce starejši generaciji, ki dnevov še ni preživljala s televizijskim daljincem v roki, gotovo vzbuja nostalgijo. V meni se denimo zbudi spomin na dedka. Na to, kako sva med poletnimi počitnicami vsak v svoji sobi brala svoj doktor roman, on z očali na nosu in resnim izrazom na obrazu, jaz z otroško zvedavostjo in prvimi spoznanji o čustvovanju odraslih. Ko sva odložila vsak svoj roman in sedla h kosilu, se o zgodbah nisva dosti pogovarjala. Pravzaprav se sploh nisva. Dedek ni bil take vrste. Ampak prav zaradi doktor romanov so bila tista poletja za naju nekaj posebnega. Dobro, intelektualno nisva prav zrasla, sva se pa imela lepo! 

In v tem je vsa umetnost tega bržčas res ne najbolj umetniškega žanra: da za hip poboža človekovo dušo in požgečka njegovo domišljijo, preden se spet sooči s svojim precej bolj dolgočasnim vsakdanjim življenjem. 

Skrivnost je v geografiji

Film in zlasti televizija sta seveda z razlogom in uspešno posvojila žanr doktor romanov. Urgenca, Zdravnikova vest, Talenti v belem ... to je le nekaj naslovov tv-produkcije z angleškega govornega območja. Nemška produkcija, o kateri zaradi Gorskega zdravnika tudi govorimo, ima seveda veliko žanrskih podobnosti, a tudi svojih, z geografijo povezanih posebnosti.

No, pravzaprav bi bilo treba pred vsemi drugimi omeniti slovito češko serijo Bolnišnica na koncu mesta, nato prideta Schwarzwaldska klinika in Klinika pod palmami. Za vse je, veliko bolj kot za ameriške serije, na primer, pomembno tudi okolje, v katero je umeščeno dogajanje. Kar nas pripelje še vsaj do ene televizijske uspešnice iz tako imenovane »bundesprodukcije«, ki sicer nima zdravniške tematike, to je seveda tudi Slovencem zelo ljuba Gozdarska hiša Falkenau.

Rešiti vas bo moral kdo drug

Nemci in Avstrijci, no, recimo kar Evropejci, saj bi v italijanski, francoski, skandinavski … pa še kateri evropski TV-produkciji našli za to obilo primerov, pač znajo poleg svojih postavnih dedcev in gajstnih punc prodajati tudi svoje hribe in doline. Svoj način življenja, ki mu za TV-potrebe dodajo še nekaj več idiličnosti, prvinskosti in naravnega kiča, kot ga premore v resnici.

Gorski zdravnik pri tem seveda ni izjema. Med navdušenimi odzivi gledalcev je lepa pokrajina med prvimi, če ne kar prvi razlog, pa naj mi gospod Sigl oprosti za tole, zakaj jim je serija tako všeč. Za prebivalce pokrajine Wilder Kaiser v avstrijskih Alpah, zlasti za vasici Ellmau, kjer ordinira dr. Gruber, in Going, katere trg je središče dogajanja, je serija najboljša promocija. Število turistov v tistih krajih je prav zaradi Gorskega zdravnika močno naraslo in tudi Slovenci gremo radi tja. Kar pobrskajte po spletu, za približno 40 evrov vas nekatere turistične agencije popeljejo na enodnevni izlet po idiličnih prizoriščih, na katerih snemajo Gorskega zdravnika.

Le na to, da vas bo v tistih krajih, če vam bo spodrsnilo na kakšni strmini, prišel reševat prav srčni dr. Martin Gruber, raje ne računajte. Hans Sigl v resnici veliko raje igra golf.