»Zato se zavedam, da sem lahko srečna, ker lahko živim od mojega konjička in delam tisto, kar me veseli. Igranje klavirja, petje, nastopanje, snemanje in poučevanje mladih pevcev in pianistov mi vzame veliko časa, tako da ga za kakšen drug večji konjiček žal pravzaprav nimam. Redno se izobražujem, izpopolnjujem na tem področju in časa za vse, česar bi se rada naučila in naužila, ni nikoli dovolj.« A v prostem času pevka vendarle rada počne še eno stvar. In to je vrtenje okoli štedilnika in pečice. Brigito namreč sproščata in pomirjata kuhanje in peka. Nima najljubše jedi, kar je presenetljivo. »Uživam pri pripravi vsega, od glavnih jedi, prigrizkov in sladic. Zadnje čase sem navdušena nad peko slanih pit,« pojasni. Še raje kot zase kuha za moža in goste. Priložnosti, ko kuha za večje obiske, obožuje. »V takšnih primerih si zadam pravo študijo in brskam po receptih, saj rada preizkušam nove jedi. Le dovolj časa moram imeti za pripravo, saj ne maram kuhanja na hitro. Sem človek, ki se stvari loti temeljito, poleg tega pa pri brbotanju, cvrenju in mešanju uživam. Največkrat in najraje se zvečer, po napornem dnevu, spravim k peki sladic.« To je babičina zasluga. Prav ona je namreč takrat enajstletno Brigito naučila pripraviti sirov zavitek in jo navdušila nad kuho. Takrat je začela pripravljati tudi kosila za vso družino, vsak konec tedna pa je spekla tudi kakšno pecivo. Večina ljudi ne ve, da je Brigita po izobrazbi tudi gostinka. »Povsem po naključju, da bi rešila mamin gostinski lokal, sem tik pred diplomo na Akademiji za glasbo uspešno končala tudi gostinsko šolo. Tako sem pridobila izobrazbo, da sem lahko vodja gostinskega lokala. Obdobje večernega obiskovanja gostinske šole v Ljubljani je bilo ob vseh mojih obveznostih na fakulteti in v službi na glasbeni šoli precej naporno, a sem neznansko uživala. Predvsem pri predmetu kuharstvo, saj sem se z velikim veseljem učila novih kuharskih spretnosti. Dvomim, da bom gostinsko izobrazbo kdaj zares potrebovala, a veselje do kuhe me verjetno ne bo nikoli minilo.«