Na slavnostni podelitvi je Sofija blestela v rožnati opravi. foto: Profimedia
Kako tudi ne, saj so gostitelji, ki dogodku že leta dajejo pridih veličastnosti. Kljub občasnim kontroverznim odločitvam vsakoletne Nobelove nagrade vsaka prireditev posebej pomeni najprestižnejše priznanje svojega področja na svetu.
Šlo gladko
Zanimivo je, da potem ko je pred davnimi leti švedska vlada po mnogo zapletih in pogajanjih končno potrdila veljavnost oporoke Alfreda Nobela in ko so vse vpletene ustanove sprejele pravila podeljevanja nagrad, takratni kralj Oskar II. ni bil naklonjen zamisli, da se prestižno nacionalno odlikovanje podeljuje tujcem. Pozneje pa je spoznal vrednost publicitete, ki jo nagrada prinese njegovi državi, in si premislil ter 29. junija 1900 potrdil statut Nobelovega sklada.
Paša za oči
Poleg nagrajencev so seveda na podelitvah največkrat fotografirane ženske predstavnice kraljeve družine. Tokrat se je zgodilo prvič, da titula najlepše ni pripadla kraljici Silviji ali kateri od njenih hčera, ampak soprogi princa Karla Filipa, princesi Sofiji. Pohvaljena je bila zaradi izbornosti barve in hkrati skromnega videza, ki je odseval visoko eleganco.
Naziv najrazkošnejše dame pa je kot po navadi prejela princesa Viktorija, ki je znana po tem, da je ena redkih, ki zna svečane toalete najdostojneje nositi.
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
PrijavaŠe nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke
Napačno vnesen email naslov
Ta email naslov je že uporabljen!
Registracija je bila uspešna!
© 2024, SALOMON d.o.o.
Vse pravice pridržane.