Spomini Nadie Murad zbrani v knjigi Zadnje dekle se lahko berejo na več načinov: kot mračen psihološki triler, kot izkrivljena politična kriminalka in kot neizpodbitno pričevanje o tragediji, ki še vedno traja. Zato je grozovita izpoved spolne sužnje, begunke in jazidinje poziv k dejanjem, dokaz človeške volje po preživetju ter poklon krhki skupnosti, ki jo je raztrgala vojna.

»Kadar koli povem svojo zgodbo, imam občutek, da sem teroristom vzelanekaj njihove moči.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Je vaš partner vaša sorodna duša ali duša dvojčica?

Kdaj bom spoznala svojo sorodno dušo? Vprašanje, ki ga neštetokrat slišimo in znova in znova spoznavamo, da v resnici ljudje danes ne vedo, kaj to sploh pomeni. Iščejo nekoga, ki naj bi jim bil enak. Nekoga, ki naj bi jih dopolnjeval, osrečeval in podobno. Je res, da iščejo sorodno dušo?

Nadia Murad je ena od približno sedem tisoč jazidskih deklic, žensk in otrok, ki so jih leta 2014 nasilno odpeljali iz njihovih domov. Avgusta 2014 je v Nadijino vas v sindžarskem pogorju na severu Iraka vkorakala Islamska država. Nadio so odpeljali v Mosul in jo skupaj z drugimi jazidskimi dekleti zasužnjili. Nadijino mater in šest bratov so ubili, njihova trupla pa zmetali v množična grobišča. V ujetništvu so jo borci Islamske države prisilili k spreobrnitvi v islam, na njej ugašali cigaretne ogorke, jo večkrat posilili in pretepli ter si jo podajali med sabo. Ko je prvič poskušala pobegniti, jo je za kazen brutalno zlorabilo šest moških, dokler ni izgubila zavesti. Na nadzornih točkah so celo razobesili njeno fotografijo, da bi jo lažje izsledili, če bi še kdaj poskušala zbežati. Še preden bi jo lahko prodali v Sirijo, ji je končno uspelo pobegniti in najti zavetje pri sunitski družini, ki jo je pretihotapila na varno. Ko je zapustila kurdsko begunsko taborišče, je zatočišče našla v Nemčiji. Osemnajst članov Nadijine družine – njene sestre, tete, nečaki in nečakinje – je še danes v ujetništvu ali mrtvih.

»Spolni odnos s sužnjo, ki še ni dobila prve menstruacije, je dovoljen, če je zanj sposobna. Ujetnice in sužnje je dovoljeno kupiti, prodati ali podariti, saj so le lastnina.« Pamflet Islamske države

Skupaj z odvetnico za človekove pravice in zagovornico enakosti Amal Clooney je dosegla, da je Varnostni svet Združenih narodov sprejel prelomno resolucijo o ustanovitvi preiskovalnega telesa, ki bo zbralo dokaze o zločinih Islamske države v Iraku.

»Odkar jo poznam, Nadia ni le našla svojega glasu, postala je glas vsakega jazida, ki je bil žrtev etničnega čiščenja, vsake ženske, ki so jo zlorabili, vsakega ubežnika, ki je ostal zadaj. Tisti, ki so mislili, da jo bodo s svojo krutostjo lahko utišali, so se motili. Duha Nadie Murad niso zlomili, njenega glasu ne bodo utišali. S pomočjo te knjige bo njen glas glasnejši kot kdaj prej,« Amal Clooney. 

Nadia Murad si trenutno prizadeva, da bi upornikom Islamske države sodili zaradi etničnega čiščenja in zločinov proti človeštvu na mednarodnem sodišču, predvsem pa, kot piše v knjigi Zadnje dekle, bi bila rada zadnje dekle na svetu z zgodbo, kot je njena.