Na letošnjih Žarometih sta nastopila skupaj kot podeljevalca žarometa za igralca leta, Darja je bila nominirana za voditeljico informativne TV-oddaje, Slavko pa za nabrušen jezik. Čeprav sta žarometa nazadnje domov odnesla druga nagrajenca, ni dvoma o tem, da sta Darja in Slavko med najbolj prepoznavnimi ter zaupanja in spoštovanja vrednimi voditelji na slovenski televiziji – Darja na komercialni Pop TV, Slavko pa je že dolga leta zvest nacionalki.

Kaj kot voditelja resnih oddaj menita o bolj zabavnih prireditvah, kot so Žarometi? Kako ocenjujeta njihov razvoj skozi leta?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Slavko: Tudi takšne prireditve so sestavni del televizije in sestavni del produkcije. To ni nič nenavadnega in nič ni narobe z njimi. Če se časopisne strani merijo od črne do rožnate, mora biti tudi rumena barva kje vmes. V živo sem si sicer v 20 letih ogledal le tri takšne prireditve, zato sem verjetno premalo pristojen za takšne ocene.

Darja: Z veseljem si jih ogledam, predvsem pa se mi zdi lepo, da imamo neke nagrade, ki dajejo pomen medijskemu ustvarjanju. Da obstajajo priznanja za delo, ki ga, se mi zdi, vsi nominiranci opravljamo z veseljem in kjer je vsak dan neki nov izziv. Poleg tega je lepo, da se zberemo na takšni prireditvi, poklepetamo, si izmenjamo izkušnje in se hkrati še sprostimo.

Oba slovita kot novinarski legendi. Sta še vedno zadovoljna s tem, kar počneta?

Slavko: Peter Čeferin, odvetnik, ki v svojem poklicu dela približno 55 let, pravi: »Mnogo strasti je v življenju, ena tistih, ki zagotovo nikoli ne minejo, je strast do dela.« Popolnoma se strinjam z njim.

Darja: Ja. Če človek izgubi zagon, nima smisla, da to počne. Vsaj v meni je vedno ta radovednost, veselje do novih izzivov. Ti prihajajo vsak dan in želim si, da bi jih bilo še veliko. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da je vse več tistih pravih, preverjenih novinarskih zgodb, ne lažnih novic (fake news). Skrajni čas je, da prevladajo dobre, pozitivne novice.

Pa bodo? Ste optimistični glede tega?

Darja: Vsi vemo, kakšen je položaj v novinarstvu, posebej kar časopise zadeva – pa tudi drugod. A zdi se mi, da je ravno to, kar sem rekla: prave, verodostojne zgodbe in neki izbor pomembnih novic v vsej tej poplavi informacij so tisto, kar bo obdržalo bralca ali poslušalca. Načeloma smo ljudje precej leni, in čeprav nas z informacijami zalagajo z vseh strani, še vedno najprej pograbimo tisto, kar je najhitreje dostopno. Ampak ni vse najhitrejše tudi najboljše, in če bo želel kdo pomembne, verodostojne novice, si bo pogledal neki izbor, ki je res tehten, za katerega bo verjel, da je preverjen in da to, kar je izrečeno, tudi stoji. To se mi zdi na neki način tudi prihodnost našega poklica. Kar pa zadeva dogajanje v družbi: čez dober mesec imamo volitve, pa takrat pokažimo, kako stvari stojijo. To je najmanj, kar lahko storimo. Sami oblikujemo družbo, v kateri živimo, in če bomo bolj družbenoodgovorno dejavni, bo to pripomoglo k spremembam.

Sta se kdaj upehala, izgorela?
Slavko: Vsak večer, ko nastopam, se upeham. Ampak človek, ki teče maraton, se prav tako, pa zato še ne odneha.  

Darja: Redko, ampak ja. Treba si je znati vzeti čas za odklop, brez tega ne gre. Kot odklop mislim pravi odklop. To pomeni, da nisi ves čas na spletu ali telefonu, kjer preverjaš novice, ampak da odmisliš vse skupaj in greš v povsem drugo smer. Sama imam, recimo, prijatelje, ki gledajo zvezde; to je zanimiva stvar, s katero se lahko ukvarjaš. Tudi sama sem se naučila odklopiti. Baterije si moraš polniti tudi zato, ker potem lažje obdržiš ta kritičen odnos do stvari, ki je nujno potreben za naš poklic.

Spremljata mlajše generacije novinarjev, so dovolj zagnani?
Darja: Spremljam, predavam tudi na fakulteti kot gostujoča predavateljica. Kot vedno: nekateri so odlični, drugi malce manj zavzeti. Zdi se mi, da imam kar srečo, da imam skupino študentov, ki se jim da, ki jih stvari izjemno zanimajo, kdaj pa kdaj pa me kdo preseneti z izjemno širokim znanjem. Ne le z znanjem novih medijskih tehnologij, to poznajo skorajda vsi. Mislim na široko znanje, kar zadeva dogajanje v svetu in doma.

Slavko, v zvezi z vami se je že večkrat govorilo o prestopu na komercialno televizijo, a se za to nikoli niste odločili. Vam ni žal, da ste ves čas ostali na nacionalki?
Slavko: Kaj naj vam rečem? Mi izbiramo, življenje izbere.