''Cilj kazni je pripraviti otroka do premisleka in občutka, ki ga v podobni situaciji opomni, da se prejšnji poskus ni končal najugodneje. Naj išče drugo pot. Morda spet ne bo uspešna, a same napake ni ponovil. Kazen je torej delovala. Otroci morajo preveriti veliko poti, načinov, izpeljati mnogo različic. Odrasli smo prisotni, da različne poti in verzije ovrednotimo,'' pojasnjuje cenjeni slovenski specialni pedagog Marko Juhant, ki v svoji novi knjigi Kazen staršem razsvetljuje pravi pomen kaznovanja in navaja praktične metode za doseganje želenih ciljev.

A katero ravnanje otrok torej upravičeno zasluži kazen? Juhant pojasnjuje, da kaznujemo tiste otrokove napake in obnašanje, za katerega vemo, da ga je otrok poznal, da je lahko predvideval, da bodo težave. Ko gre namreč prvič čez povsem novo izkušnjo, namreč ne ve, kakšen rezultat lahko pričakuje.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Spoznajte mamo župana Zorana Jankovića: Če se ne bi poročila, bi bila političarka

Ivanka Janković, rojena Potecin, je gospa z veliko začetnico. Ne zato, ker je mama ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki ga sicer obožuje. Kompliment si je prislužila kar sama. Ker je znala življenje ter njegove vzpone in padce sprejemati s pokončno glavo in zdravo trmo.

Nedopustno, zakonsko sankcionirano kaznovanje

Fizična kazen in psihično nasilje sodi v okvirje nedopustnega kaznovanja. ''Fizična kazen je zakonsko prepovedana in sankcionirana, predvidene so kazni za starše, ki bi jo izvajali,'' poudarja specialni pedagog in ob tem navaja Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki pravi, da je fizično nasilje vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe.

Seznamu pritičejo številne reakcije staršev, ki se ob kaznovanju zatekajo k klofutam, vlečenju ušes, lasanju, udarcem z roko ali s predmeti (denimo kuhalnico), stresanju, polivanju z vodo, zapiranju v tesne, temne prostore itd. ''Tudi psihično nasilje absolutno ni primerno za to, da bi z njim izpeljali načrtovano vzgojno kazen. Žal so te oblike pojavljajo pogosto, ker niso dovolj podrobno opisane in opredeljene kot nasilje,'' poudarja v svoji knjigi Juhant in opisuje, da med omenjeno obliko kazni sodijo grožnje s fizično ali drugo kaznijo, izsiljevanje, posmeh in zaničevanje ter strašenje otrok.

Kakšne prijeme je torej smotrno preizkusiti, da bi učinkovito dosegli vzgojne cilje in otroku ne povzročili neugodja? Marko Juhant je pripravil moder priročnik Kazen, v katerem predstavlja praktične rešitve za starše, ki so mnogo bolj prijazne od kazni, ki smo jih bili deležni kot otroci. ''Zgodovino prepustimo njen sami. Negujmo tiste spomine, ki jih bomo delili z navdušenjem svojih otrok, ne tiste, ki jih bomo z grozo.''