»Letos smo z novimi oddajami res na sporedu šele septembra, a nič ne de, popotniška narava oddaje je očitno nalezljiva, radi se selimo po sporedu sem in tja,« se Mojca pošali z odgovorom na vprašanje, zakaj je oddaja Čez planke letos na sporedu šele septembra.

»Za premik ni nikoli prepozno. Potovanj ne povezujem z dopustom. Potovanja so predvsem odmik od vsakdana in pogled čez lastne planke. Naučiš se, da svet sploh ni tako nenavaden in slab, kot se zdi, ko o njem prebiraš v časopisih. Tam zunaj so tudi dobri ljudje in zgodbe. Kar pa je najlepše – sploh ni treba zelo daleč, da dobimo novo življenjsko izkušnjo. Verjetno sem zato najprej izbrala Gruzijo. Država, ki je za mnoge obtičala nekje na Kavkazu, a je še kako evropska, ko se sprehajaš po bulvarjih prestolnice. Ljubljana in Tbilisi sta že več kot 40 let pobrateni mesti, in ko potuješ po deželi, se ti zdi vse bolj podobna krajem, ki jih poznaš iz domačega okolja – s hribi na severu, morjem na zahodu, vmes pa vinogradi, mehki griči in glavno mesto v kotlini, kot pri nas v Sloveniji. Lepe so tudi vezi med gruzijskimi in slovenskimi vinarji, tudi to bo ena izmed tem v oddaji. Od novih destinacij bomo predstavili še Bahrajn in gonilo nemškega gospodarstva, Stuttgart, mesto, ki je dalo mnogo pomembnih izumov in kjer imajo prste vmes tudi Slovenci.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Improvizacija na terenu

Če morda berete odjavno »špico« oddaje Čez planke, je ta vsako leto krajša. Mojca pojasni, kako poteka snemanje in kakšna je ekipa. »Vse manj nas je in večina je vezana na postprodukcijo oddaje, glasbeno opremo, prevod, sinhronizacijo, običajni del ekipe pri TV-produkcijah. Preostalo opravim sama – predvsem so pomembne priprave in scenarij. Veliko stvari ne moreš predvideti. V Bahrajnu so mi zagotovili, da bom lahko snemala na dvoru gostitelja, šejka Nasserja, a se je potem zapletlo. Veliko je obratov in improvizacije na kraju samem, stvari, ki jih ne moreš predvideti; to je delo z ljudmi in tu pogosto šteje, kako ti je kdo naklonjen, kakšen vtis si naredil, da te bo zares spustil blizu. V Bahrajnu sem nazadnje dobila več, kot sem pričakovala, tudi brez šejka Nasserja. Še posebno zanimiva bo zgodba, kako naši Dolenjci premikajo meje v športu na Bližnjem Vzhodu, v svetu, kjer gibanje in zdrav način življenja nista toliko pomembna.«

Jutra so najlepša

Mojčina druga strast pa je oddaja Dobro jutro, v kateri jo bomo spremljali ob petkih. »Letos bodo petki dolgi kot ponedeljek, za uro daljši kot doslej,« se pošali Mojca, ki bo oddajo zdaj vodila kar štiri ure, ne tri. »To bo zdaj že moja sedma sezona. V ekipi se počutim odlično, tudi oddaja sama mi daje nekaj, kar bi lahko primerjala s potovanjem. Povleče med stran od ustaljenih navad in varnega zavetja. Tri, štiri ure odvoditi v živo s toliko različnimi gosti je dogodivščina, lep izziv, kjer premaguješ številne ovire. Všeč mi je raznovrstnost v oddaji, toliko različnih tem, kot da bi obiskala različne kraje. Nikoli tudi nisem imela težav z zgodnjim vstajanjem – jutranji sprehodi so vendar najlepši.« Poleg kuhanja bo v oddaji še novost – popotniški kotiček. »Čeprav mnogi komentirajo, koliko kuhanja je na televiziji, nas ob petkih spremlja veliko ljudi. Večkrat se izdajo s kako pripombo, češ: kako ti je ta omaka uspela brez grudic ali kako lahko tako hitro govoriš in hkrati sekljaš čebulo? Kuhinja je zanimiv prostor. Dovoljuje manj uradne, bolj sproščene pogovore. Celo slovenski predsednik je za kratek čas zavihal rokave v naši kuhinji. Letos bo v njej še več gostov. Ob petkih dodajamo še popotniški kotiček z idejami za izlet, nepogrešljiva Marija Merljak pa bo skupaj z ekipo odkrivala tradicije in nove talente po Sloveniji.«