»Očitno je posebna privlačnost med patri in mano,« se skrivnostno nasmehne Mojca Mavec, ko razlaga o dogodivščinah s svojih zadnjih potovanj za oddajo Čez planke. »Sicer pa sem zaljubljena, imam krasnega fanta. Rada imam dvojino, vse je lažje v dvojini. Zelo sem srečna!«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za zvonjenje v ušesih so krive poškodbe dlačic

Človeško telo je kompleksno, čudovito in hkrati čudno. Je najbolj zapletena kemična tovarna in najbolj integrirana celota z možgani, ki se nenehno spreminja.

Popotnica Mojca Mavec, ki se jeseni na male zaslone vrača z oddajo Čez planke, na popotovanjih spozna veliko ljudi, a kot pravi, nanjo vedno naredijo poseben vtis patri in nune. »Očitno je neka posebna privlačnost med patri in mano. Ali pa so nune še ena moja šibka točka. Kot prvo so v bližini cerkva in samostanov vedno dobre informacije. Veliko bolj kot v kavarnah in vaških 'špelunkah'. Patri vedo vse, dobro poznajo ljudi in okolico in vedno ti lahko pomagajo s kako zanimivo zgodbo ali stikom, včasih postanejo zelo nenavadni sopotniki,« pravi novinarka, ki je letošnje poletje za oddajo obiskala štiri nove dežele. »Všeč mi je misel, da svet lahko pride tudi na dom, če ga že nimamo časa in volje obiskati. To zdaj počnem v oddaji Čez planke. Vsaj upam, da pripeljem košček sveta v dnevno sobo gledalcev. V resnici pa sem kar veliko doma,« se nasmehne Mojca, ki bo v prestolnici zagotovo ob petkih, ko bo vodila oddajo Dobro jutro, kateri je letos poleg kuhanja dodala tudi popotniški kotiček. »Presenetljivo veliko ljudi nas gleda, kako kuhamo. Kako vem? Ker se večkrat izdajo in me povprašajo po receptih ali me sprašujejo, kako lahko govorim in sekljam hkrati.«

Zaljubljena v mlajšega

Prekaljena popotnica pravi, da rada potuje tudi zasebno, a da ni več toliko pomemben cilj kot sama pot. »Res je zanimivo. Z leti zame niso več tako pomembni kraji in drugačne kulture. Vse bolj šteje način potovanja. Zdaj je vse tako hitro in dosegljivo, plačaš razmeroma ugodno letalsko vozovnico in že si na drugem koncu sveta. Letala so zelo spremenila izkušnjo potovanja. Včasih tudi na slabše. Ko potujem zase, brez kamere, si rada vzamem čas. Takrat potujem z vlakom, kjer v miru opazujem pokrajino in svet okoli sebe. Enakomeren ritem vožnje po tiru deluje skoraj meditativno, lahko razmišljaš, opazuješ, brez stresa. Občutek imam, kot da potujem z želvo na vrvici, ki počasi lazi vštric z menoj. Ponekod po Evropi so zdaj cela gibanja 'slow travel' oziroma 'potovati počasi'. V Kalabriji so, denimo, razvili potovanja s kolesom po lokalnih cestah, med ljudi in kraje, ki jih sicer spregledamo, ko brzimo mimo po avtocesti,« se razgovori Mojca, ki po nekaj vprašanjih vendarle prizna, da je zelo zaljubljena in da so zadnje čase ta potovanja v njej tako ljubi dvojini. »Oh, seveda, ljubezen je zelo pomembna. Imam krasnega fanta in sem zaljubljena,« pove s svojim zvonkim glasom. »V dvojini je vse lažje, res jo imam rada. V dvojini je lepše potovati, pa jesti in spati. Imamo najlepši jezik na svetu, takoj lahko povemo, da smo v dvoje ali pa da smo zaljubljeni.« Pove še, da ljubezen traja že nekaj časa, vendar pa mora še malce dozoreti, preden bo izbranca predstavila svetu. Uspeli smo izvedeti, da je fant malce mlajši od Mojce in lep temnolasec. Vsekakor pa ji ljubezen dobro dene, saj Mojca žari kot že dolgo ne.