Slovenski kolesarski zvezdnik Primož Roglič je še enkrat dokazal, da ga nič ne more ustaviti. Njegova odločnost sega pošteno izven okvirjev, dirko na svetovnem prvenstvu je namreč dokončal okrvavljen in v hudih bolečinah.

Ko je nizal črke za naslednjo izpoved, ga je vse bolelo od nesrečnega padca, kljub temu pa je v prihodnost zrl z zvrhano mero optimizma. Kaj se mu je pravzaprav zgodilo in kako je navkljub krvavečim ranam in krčem nadaljeval pot, je Primož strnil v naslednji zapis na blogu …

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mama in hči v Grčiji: Darilo za najin pogum je raj v katerem živiva

Si predstavljate, da v tednu dni spakirate svoje življenje v škatle in se preselite v Grčijo? Slednje sta z enim samim zamahom poguma storili Sabina in Ramani, mama in hči, ki sta prisluhnili notranjemu klicu, stisnili zobe in si podarili priložnost za lepšo prihodnost. Zadnji dve leti in pol ne le da živita sanjsko življenje v grškem obmorskem mestecu, 12 letno dekle celo blesti kot najbolj obetavna gimnazijka. Morda bo njuna zgodba v navdih vsem, ki imajo velike sanje, a ne upajo razpreti kril …

''Svetovno prvenstvo se ni zaključilo po naših željah.  Čeprav je bilo od začetka vse pod kontrolo, sem se približno 60 kilometrov do cilja 260 kilometrov dolge dirke zapletel v padec. Brez radijskih zvez je postopek ob okvarah ali nesrečah med dirko drugačen,traja pa seveda veliko dlje. Čeprav mi je eden izmed sotekmovalcev takoj priskočil na pomoč s svojim kolesom, nisem mogel nadaljevati, ker nimava enakega zapenjanja pedal,'' je pojasnil jekleni Rogla in nadaljeval, da so nato s pomočjo reprezentančnih kolegov ujeli glavnino, ampak že do tja porabili zelo veliko energije. 

Čeprav se je proti finalu dirke zdelo, da bo vse dokaj v redu, so kolesarskega šampiona pred zadnjim odločilnim vzponom napadli krči. ''Najverjetneje posledica padca, ampak nepoznan občutek, ko ne moreš kontrolirati svojih nog, zaradi 'krompirjev' ki se ti pojavljajo pod kožo. Finalni klanec je bil brutalen, ampak trdno sem bil odločen, da dirko končam, pa naj bo kar hoče. Svetovno prvenstvo je enkrat na leto in zastopati barve svoje države je posebna čast.  Čeprav mi ni bilo jasno, kako se bom privalil do cilja, sem bil tokrat kapetan in kapitan zadnji zapusti ladjo.''

'Posebna zahvala gre vsem slovenskim navijačem, ki so nas počastili s svojim obiskom in navijanjem, počutili smo se kot doma, v morju slovenskih zastav, in se v imenu ekipe zahvaljujem za neverjetno vzdušje, ki ste ga ustvarili. HVALA Slovenija!'