Na ta dan bodo premierno uprizorili dva baleta: Moški z nožem in Kompozicija. Koreografijo za prvega je ustvaril Matjaž Farič, za drugega pa Sanja Nešković Peršin. Novo avtorsko glasbo zanju za simfonični orkester pa sta napisala skladatelja Milko Lazar in Drago Ivanuša. Slednji nas je popeljal v svet pisanja partitur, razkril pa nam je tudi, zakaj je sodobna umetnost za današnjega človeka veliko ustreznejša od umetnosti preteklosti.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Rudi premagal vse ovire in zanetil ljubezen

Današnja epizoda za Rudija in Marjetko ne bo ravno prijetna, a ne glede na dramatične zaplete vas vabimo, da prisluhnite besedam, ob katerih ne boste ostali ravnodušni. Rudi nam je pojasnil, kaj se je zgodilo po porušenem zaupanju.

DRAGO IVANUŠA
je eden najbolj dejavnih slovenskih skladateljev. Od leta 1991 je ustvaril glasbo za okoli 130 gledaliških in plesnih predstav, 23 filmov in tudi številne samostojne kompozicije za komorne skupine in orkester. Kot pianist in harmonikar je sodeloval z različnimi skupinami in glasbeniki v Sloveniji in tujini (Muskafiber, Štefbet Rifi, Bast, Bossa de Novo, Brina).

Kako ste se lotili dela na tem projektu?

Ustvarjanje glasbe za balet je potekalo od konca pomladi, do začetka jeseni, delno v Berlinu, delno v Ljubljani. Ves čas sem sodeloval s koreografinjo Sanjo Neškovič Peršin, izmenjeval ideje in razvijal to orkestralno delo. Pošiljal sem ji demo posnetke, poslušal njene ideje o odrskem dogajanju, skupaj sva razmišljala o vsebini, strukturi posameznih delov, vlogi glasbe, tudi tišine. Tudi sodelovanje z glasbeniki opernega orkestra SNG je bilo prijetno. Z dirigentom Markom Hribernikom sva odlično sodelovala, glasbeniki so mojo glasbo sprejeli, se ji po vseh svojih močeh posvetili. Ko je tako, je sodelovanje vedno zabavno in sproščeno, tudi takrat ko je težko in kaj ne gre.

Vladajo pri baletni glasbi kakšne posebne zakonitosti?

Glasba za balet je že iz zgodovine posebna kategorija, saj v tem primeru čisto ni samostojna. Skupaj z drugimi elementi, gibom, sceno, svetlobo, kostumi, tvori dramaturgijo celote. Takšna situacija je za skladatelja lahko dober izziv in navdih. Nekaj velikih glasbenih del v preteklosti je bilo napisanih prav za balet.

Od kod ste črpali navdih za glasbo?

V pogovorih s koreografinjo, ki jo je zelo zanimalo vprašanje vzpostavljanja distance znotraj sveta, v katerem živimo. Sposobnost pogledati nase od zunaj, tako tehtati svoje odločitve in nazore. Živimo v času, preobloženem z informacijami, ki so pogosto manipulativne in nam jemljejo pravi pogled. Predstava išče pot, kako videti, se osvoboditi utesnjenosti pogleda.

Se vam zdi, da imajo ljudje do nove glasbe kakšne predsodke, ali jo sprejemajo z enakimi vatli kot starodobno?

Povprečno gledano ljudje umetnost lastnega časa prezirajo, češ da ni razumljiva, bojijo se je in raje pristajajo na tradicijo. Jaz mislim, da je sodobna umetnost v večini primerov bolje dostopna, bolj komunikativna in lažje razumljiva od umetnosti preteklosti. Dvomim, da je današnji človek sposoben docela razumeti in doživeti mistiko na primer baročne umetnine. Le prvi korak je treba storiti, otresti se je treba predsodkov in biti pripravljen na resnico, ki jo utegne sodobno delo posredovati. Umetnik nagovarja ljudi svojega časa, ponuja jim pogled, ki vidi tudi za njih, je kritičen tudi v imenu njih samih in za njih. Umetnost ima moč sprožati družbene spremembe, to vemo iz zgodovine. In gotovo ima na veliko vprašanj, ki nas tarejo, boljše odgovore, kot jih imata zgolj politika ali ekonomija.

KOMPOZICIJA
Predstava črpa iz našega zavednega dostopa do prostorov, ki se nam izmikajo, so nam velikokrat nepredstavljivi in jih lahko udejanjimo samo v sanjah.

MOŠKI Z NOŽEM
Koreografija temelji na delih slovenskega slikarja Riharda Jakopiča, v katerih so zajeti trenutki, ki izpričujejo izjemen občutek za gib in dramatičnost.

Sicer radi obiskujete baletne predstave?

Baletno umetnost že dolgo spremljam, v preteklosti sem precej sodeloval pri predstavah predvsem sodobnega plesa. Izražanje z gibom je nekaj fascinantnega. Je primarno, v sebi ima nekaj, kar nosi vsak od nas. Telo.

Kaj vas čaka zdaj?

Ustvarjanje glasbene partiture za predstavo Kompozicija je zahtevalo veliko predpriprav, premisleka in mesece komponiranja. Na kratko, projekt je bil še kar naporen. Zato najprej nekaj počitka.
Pred skoraj letom sem posnel novo glasbo za klavir, solo projekt, inspiriran z romanom Emila Zolaja Človeška zver, predvsem pa s filmom Jeana Renoirja iz leta 1938 La Bête Humaine, posnetem po istem romanu. Zdaj je čas, da ta glasba pride do poslušalcev.