Da ima Fanika cerebralno paralizo, nemara veste, tega kakopak ne skriva, ni pa to tema, o kateri bi želela klepetati. Na svojo bolezen namreč ne gleda kot na jekleno okovje, ki bi ji onemogočilo okušanje življenja, temveč kot na darilo, zaradi katerega je njen pogled na življenje modrejši, pot do uresničitve sanj pa zanimivejša. Navdihujoče, kajne?

Veste, če bi ljudje na svet in ovire gledali z optimizmom, ki prežema in obdaja Faniko, potem bi premnoge poti ne bile tako težke, da bi bilo vredno pred ciljem kloniti in obupati. Sama namreč na svoje telo gleda kot na učitelja, ki ji predaja nauke o potrpežljivosti in vztrajnosti. Številni talenti, ki jih premore, zaradi ovir niso nič manjši, le malce več časa je potrebovala, da vzcveti in poleti dovolj visoko …

Ji boste prisluhnili? Vabljeni na prijeten klepet …

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ko kamere ugasnejo, sta Arnej in Tanja zelo nagajiva

Tam pod žarometi šova Zvezde plešejo Tanja Žagar in Arnej Ivkovič blestita kot zvezda repatica. Elegantna in glamurozna, pa hkrati sila karizmatična, da okus njunih ritmičnih poskokov ne zbledi, niti ko se skrijeta v zaodrje. No, a naj vam razkrijemo, da je tudi tam zelo zanimivo …

Fanika, slovenska javnost vas je pobližje spoznala pred devetimi leti, ko ste s svojo energijo in pevskim talentom navdušili gledalce šova Slovenija ima talent. Kaj vse se je spremenilo od tedaj, kaj novega ste doživeli, izkusili?

Z udeležbo v šovu Slovenija ima talent so se zame definitivno odprla mnoga vrata. Nekatera so žal, še vedno ostala zaprta. Ampak me to ni ustavilo. Veliko sem nastopala po Sloveniji in ustvarjala avtorske pesmi. Dve sta že posneti, ostale še čakajo na končno obliko. Ogromno se je zgodilo in kar nekaj tega sem zapisala v svojih tekstih, zato komaj čakam, da ljudem preko ustvarjenega povem svojo zgodbo.

Slišali smo, da ste v zadnjem obdobju sila ustvarjalni. Da ste poprijeli za pero in ustvarili dve knjigi – o čem teče beseda, kakšne misli ste prelili na papir?

Res je. Lansko leto sem izdala svoj knjižni prvenec 'Izpovedi srca', letos pa z velikim veseljem predstavljam svojo drugo knjigo 'Rojstvo metulja', ki je na nek način odsev moje osebnostne in duhovne transformacije. Z bralcem 'se pogovarjam' prek navdihujočih zapisov, ki sem jih zapisala v obliki pesmi in tekstov. Glavno sporočilo, ki ga želim predati pa je, da je mogoče prav vse, če le zaupamo v svoje sposobnosti.

Glasba je kakopak še vedno del vašega življenja. V mesecu januarju je denimo luč sveta ugledala pesem 'Topiš me'. Kakšno je njeno sporočilo? Se je čutno besedilo rodilo iz kakšne posebne izkušnje?

Glasba je in vedno bo del mene. Pesem 'Topiš me' je nastala čisto spontano in ni namenjena točno določeni osebi. Ob meni je ogromno ljudi, ki me spodbujajo na moji poti in prav njim gre zahvala za to, da še vedno vztrajam in sledim svoji viziji. Pot do sem je bila vse prej kot lahka, zato sem resnično morala pogledati globoko vase in narediti potrebne spremembe. Brez pomoči čudovitih duš, tudi moških seveda (smeh), ne bi šlo.

Navkljub omejitvam ostaja vaša volja do nizanja novih dosežkov neomajna. Ste polni energije in zagona, da uresničite svoje želje, s čimer ste mnogim v navdih in inspiracijo. Od kje črpate vso to vedrino?

Kot prvo, svoje stanje ne jemljem kot omejitev ampak kot darilo. Moje telo me uči potrpežljivosti in vztrajnosti, za kar sem mu neizmerno hvaležna. Zavedam se, da imam ogromno talentov in da je samo vprašanje časa, kdaj jih bom predstavila svetu. Zakaj bi hitela, ko pa je pot do uresničitve želenega tako zelo zanimiva.

Mnogi klonijo že ob manjših spodrsljajih, za vas pa se zdi, da na svet in življenje gledate iz povsem drugega zornega kota. Je bilo tako že od nekdaj ali vas je do novih spoznaj privedla kakšna prelomna izkušnja?

Če sem iskrena, sem vedno razmišljala precej drugače od mojih sovrstnikov. Je pa bilo nekaj dogodkov v mojem življenju, ki so me še dodatno spodbudili k velikim premikom. Eden od teh je prav gotovo zlom stegnenice, po katerem sem se odločila, da grem na oder. Na nek način mi je ravno ta izkušnja sporočila, da ga »malo lomim«, da sem skrenila s poti. Moje srce je bilo vedno pri glasbi in skrajni čas je bil, da pri svojih takrat 28-tih letih slišim krik duše in se vrnem k sebi.

Prihodnost je nepopisan list papirja, kaj bi si želeli, da vam uspe nanj naslikati v naslednjih letih?

Želja je ogromno. Prva ja prav gotovo posneti cd z avtorsko glasbo in skupaj z bendom postaviti prav posebno glasbeno zgodbo, ki se bo dotaknila mnogih. Tudi s kakšno knjigo vas lahko še presenetim. Idej imam res ogromno, koliko od teh pa bo uresničenih, pa bomo videli. Vse delam po občutku. Zadnjo besedo bo tako kot vedno imela moja duša.