»Še vedno ne vem, da je umrl,« je za IN Magazin povedala Vesna Dragojević. »Bila sem na njegovem grobu, a je bilo, kot da bi obiskala pokojnega sorodnika. Možgani spoznanja ne spustijo v glavo. Dom sem prenovila tako, da me nič ne spominja nanj, ne morem živeti od spominov, gledati slike. Njegovo sobo sem izpraznila in vse poslala v muzej.« In nadaljevala: »Ko sem se po pogrebu vrnila iz Vele Luke, sem zaprla oči in pospravila vse njegove obleke, da jih ne bi gledala in da me ne bi spominjale nanj. Kdo tega ne bi zmogel, jaz sem morala. Celemu svetu sem hotela povedati, da je tak in tak, a ne moreš tega povedati vsakemu posebej. A videla sem, da ljudje to vedo in čutijo. Bil je tako skromen, da sem mu rekla 'Oliver, skromnost je vrlina, a ti si na meji, da preide v napako'. Odgovoril mi je, da bi bil enak, pa če bi se ukvarjal s čimerkoli, da je takega značaja in da se noče spreminjati.«