Matjaž Kumelj se še danes dobro spominja svojega prvega poletnega letovanja, na katerega je odšel sam in bil prvič nekje brez staršev. »To je bilo v koloniji na Debelem rtiču. Prvič sem odšel sam od doma in porajali so se mi dvomi, kako bo. A glede na to, da nisem bil problematičen otrok, sem se hitro vključil v družbo. Sem se pa takrat naučil tudi plavati, kar je bila prijetna izkušnja, in domov sem se vrnil ves ponosen. Malo mi je bilo dolgčas, a je bilo veliko bolje, ko me je obiskala teta.«

Danes, dvajset let pozneje, Matjaž pravi, da so njegove želje drugačne. »Zdaj ne bi šel na kakšno množično letovanje, kot je denimo taborjenje, saj sem raje v manjši družbi, v kateri je lahko ravno tako zabavno. Pomembno je le, da so okoli mene pravi ljudje.«