V španski provinci Malaga blizu mesta Ardales leži vasica El Chorro, ki je turistom danes najbolj znana po pešpoti Caminito del rey, ki se razprostira po 700 metrov globokem kanjonu med številnimi klifi in nad globokimi prepadi. Čeprav pot danes v vseh letnih časih sprejme številne turiste, saj v resnici ni preveč zahtevna, je pred leti veljala za najnevarnejšo pešpot na svetu, s katere novica o smrti za številne ni bila preveliko presenečenje. 

Zgodovina
Na območju kanjona je bila že leta 1865 odprta železniška povezava med Malago in Cordobo, s pomočjo katere naj bi obmorsko Malago redno oskrbovali s premogom. Železnica je bila sicer vzpostavljena in deluje še danes, premog pa po pričevanju domačinov nikoli ni zares prišel. Vendar se je zaradi nje bolj razvil turizem, saj je železnica prebivalcem obeh krajev močno olajšala pot.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Šele proti koncu 19. stoletja so v tem predelu Španije začutili potrebo po novem viru energije, kanjon, poln vode, pa je v vasici El Chorro pomenil odlično priložnost za zgraditev hidroelektrarne, nad katero je roko držal inženir Rafael Benjumea. Sama pot, ki je bila prav tako njegova ideja, je bila na začetku dvajsetega stoletja zasnovana kot pot, po kateri so se sprehajali delavci hidroelektrarne, ki na istem mestu deluje še danes, in po tej poti so nadzorovali pretok vode v dotočnih jarkih. Po poti se je leta 1927 sprehodil tudi takratni španski kralj Alfonso XIII., pot pa je svoje ime Caminito del rey ali Kraljeva potka zaradi tega razloga dobila šele leta 1953, saj so jo delavci in domačini vedno opisovali kot pot, po kateri se je sprehajal sam kralj.

Okoli leta 1970, po skoraj sedemdesetih letih delovanja hidroelektrarne, je napredek v tehnologiji omogočil, da tam niso več potrebovali približno 80 delavcev, ki so dnevno nadzorovali pretok vode, saj sta jih lahko nadomestili ustrezna cev in črpalka. To pa je pomenilo, da uradno tudi same poti nihče več ni potreboval oziroma njeni obnovi nihče ni namenjal nikakršne pozornosti. Vendar to s poti ni odgnalo številnih radovednežev, sprehajalcev in ljubiteljev adrenalina, ki so na tem kraju še naprej iskali zadovoljstvo. 

Smrti in zaprtje
Z leti je pot zelo dotrajala in se dnevno krušila, nastale so luknje, velike tudi kakšen meter. Kljub temu so se ljudje po poti še vedno sprehajali ali celo plezali po zahtevnih stenah kanjona, vendar so tako v idilični kraj prinesli tudi tragedijo. Zabeleženih je bilo kar nekaj smrti zaradi usodnih padcev, nesreči leta 1999 in 2000, ko so na poti v prepad zgrmeli trije moški, ki so se pripeli na isto jekleno vrv, pa sta oblasti prisilili v to, da so kanjon in pot uradno zaprli za širšo javnost. 
Toda to ljudi vseeno ni popolnoma odvrnilo od raziskovanja narave, zato so do leta 2013 v tem kanjonu med plezanjem umrli še štirje plezalci.

Obnova
Tako sta se leta 2011 španska avtonomna skupnost Andaluzija in provinca Malaga odločili, da si delita stroške obnove poti, ki je kljub smrtim in prepovedi dnevno privabljala številne obiskovalce. Obnova je trajala dobra tri leta in je oblast stala okoli devet milijonov evrov, uspelo pa jim je ohraniti večji del izvirne poti, ki zdaj poteka pod ali vzporedno z novo potjo, obiskovalci pa se lahko na lastne oči prepričajo, kako nevarno je bilo odkrivanje soteske po stari in nezaščiteni poti. Sama pot po kanjonu je danes dolga približno tri kilometre, celotna pot, ki jo boste prehodili ob obisku, pa približno sedem kilometrov. 

Stoodstotna varnost
Vse od vnovičnega odprtja leta 2015 Caminito del rey ni več nevarna za obiskovalce. Vso pot na glavi nosite tudi zaščitno čelado, ki vas ščiti pred morebitnimi odkrušenimi kamninami. V večji izziv je pot morda tistim, ki se bojijo višine, saj večina poteka nad prepadi, tik pred koncem pa je treba prečkati še popolnoma varen, a rahlo majajoč se 35 metrov dolg most, ki visi približno 100 metrov nad reko Guadalhorce. 

Zanimivosti
Sprehod po slikoviti pešpoti, ki je bila leta 2015 uvrščena tudi na seznam najboljših novih turističnih atrakcij, ponuja neverjetne razglede in izkušnjo, ki si jo boste zagotovo zapomnili do konca življenja. Fosilni ostanki, ki jih lahko vidite tudi na lastne oči, pa dokazujejo, da je bilo na območju današnjega kanjona nekoč morje, natančneje v geološkem obdobju jure, ki se je začelo pred približno 201 milijonom let in se je končalo pred 145 milijoni let. Najvidnejši je fosil amonita, izumrle skupine morskih živali, prednikov današnjih hobotnic, lignjev in sip. V zavetju skal se pred plenilci – orli in sokoli – v hladni senci radi skrivajo golobi, ki so za to območje zelo značilni, na poti pa lahko srečate tudi številno rastlinje, kot so oleandri, rožičeva drevesa in alepski bor, ki ga je dal iz Sirije pripeljati sam inženir Benjumea, saj z močnimi koreninami preprečuje erozijo zemlje. 

Kaj morate vedeti 

Samo pot, ki poteka le v eno smer, in kanjon lahko obiščete na različne načine, zagotovo pa morate plačati vstopnino. Vstopnica za samostojni vstop v zaščiteno območje stane 10 evrov, če se želite udeležiti vodenega ogleda z vodičem, pa 18 evrov. Dodatno je treba plačati še avtobus, ki vas bo od konca poti popeljal nazaj na začetek, kjer boste verjetno pustili svoje vozilo. Obstajajo tudi številne turistične ponudbe, ki stanejo tudi več kot 40 evrov na osebo, a so včasih boljša izbira, saj si z njimi zagotovite prevoz iz kraja, kjer ste nastanjeni, in vstop, saj je priporočljivo, da si vstopnice zagotovite vnaprej. Če se boste zgolj pojavili na lokaciji in želeli kupiti vstopnico, boste morda razočarani, saj bodo za tisti dan že razprodane. Močan veter, dež, tudi previsoke temperature ali močno krušenje kamnin pa so razlogi, zaradi katerih je pot lahko zaprta, tudi če imate vstopnico za tisti dan že kupljeno. Poti se ne smejo udeležiti otroci, mlajši od osem let.