»Da bom Desa, se je odločila mama, ki je bila ob mojem rojstvu stara šele 19 let. Povedala mi je, da je imela sosedo Deso, ki ji je bila nekakšen vzor. Bila je zelo moderna za tiste čase. Drzna in emancipirana. Kot otroku in mladostnici mi Desa sploh ni bilo všeč in sem si izmišljevala vsa mogoča druga imena. Pogosto sem se predstavila z imenom Jeliška. Pojma nimam, zakaj in kje sem snela to ime. Desa oz. Desanka je sicer lepo srbsko ime, a takrat mi je šlo na živce, ker so me zato mnogi imeli za Srbkinjo in me klicali Desanka Maksimović. Danes me to seveda niti malo ne bi motilo. Sicer pa imajo najlepša imena moje hčerke – Zala, Iza in Urška.«