»Na začetku z moje strani ni bilo nobene posebne iskre, pač pa sva se začela družiti in postala prijatelja. Skupaj sva preživljala dneve, skupaj sva šla na morje in potem je prijateljstvo preraslo v romanco. Nikoli nisva imela veliko načrtov, pravzaprav sem ga vzljubila zato, ker je bil spontan, ker me je zabaval in ni dušil z vprašanji, kaj sva, kaj bo z nama,« pravi Nataša in dodaja, da se nikoli nista prepirala, nikoli ni bilo nekih čustvenih pretresov, hkrati pa ji je stal ob strani v vseh ključnih trenutkih, ko jo je spodnašalo, ko je dvomila.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Oddaja Riba, raca, rak se zaključuje

Žalostna novica za vse oboževalce oddaje Riba, raca, rak. Jutrišnja oddaja bo tudi zadnja. Ali se oddaja umika s sporeda?

»Tako je mineval čas, midva pa sva pisala vsako leto zgodbo več. In postala nerazdru-žljiva. Vedno sem vedela, da bi šel zame ali z mano na konec sveta, če bi bilo to potrebno. In ta občutek je zame še danes najpomembnejši. Imeti ob sebi nekoga, ki te dopolnjuje, ki te ne najeda in je preprost. Nima egoističnih vzgibov, vedno smo v njegovih mislih mi kot družina. Neprecenljivo je imeti ob sebi osebo, s katero rasteš in s katero te lahko zaprejo za nešteto epidemij, pa se hecaš in zabavaš. Še danes z menoj ravna gentlemansko kot pred dvajsetimi leti, prinese mi rože, zmasira me po naporni službi ... In prav želim biti popolna žena, ker je on tako zlat,« pravi Nataša.

Zdi se ji pomembno, da se ne zapletata v drobnarije v odnosu in da se o vsem pogovorita. Mirno. Stisnjena. Zvečer. Ko ni otrok. Ko si vzameta čas zase. Občutek, da jo vedno po naporni službi doma čaka njen najboljši prijatelj in oče njunih sinov, je nekaj najlepšega, kar je doživela. »Sva nepre-magljiv dvojec, in če bi še enkrat izbirala, bi si želela srečati njega. Če bi me hotel, seveda.«