Natalija Spark je kot tolmačka slovenskega znakovnega jezika vez med gluhim in slišečim svetom, kar je še posebno v času epidemije zanje lahko življenjskega pomena. Znakovni jezik ji je bil tako rekoč položen v zibelko, saj se je rodila gluhima očetu in materi. To jo je usmerilo na njeno življenjsko pot: želela je pomagati drugim. Po težki ločitvi, ko je s hčerko najstnico ostala na cesti in s pomočjo dobrih ljudi dobila streho nad glavo, ji je uspelo končati študij pedagogike/andragogike. Za diplomsko delo je prejela Prešernovo nagrado. Ko si je uredila življenje in se pri dobrih štiridesetih odločila za magistrski študij psihosocialne pomoči, je pod svoje okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Padci v življenju so ji dali samo še več moči za pomoč drugim. Poseben izziv zanjo je tolmačenje gledaliških predstav, ki so bile do zdaj gluhim nedostopne. Skozi svoje izjemno zavzeto delo psihosocialne delavke in tolmačke Sparkova simbolno pomeni še vedno precej prezrto skupnost gluhih in jim odpira nova vrata.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Slovenka leta 2020 je v zahvalnem govoru izpostavila, da je bilo tudi ostalih enajst nominirank izjemnih in da njihove zgodbe niso nič manj pomembne. »Zato je vseh nas dvanajst kandidatk zame zmagovalk – z našimi izstopajočimi osebnostnimi in vidnimi dosežki. Želim se zahvaliti vsem, ki so bili z mano na poti do nagrade, in vsem, ki so porabili čas in glasovali. Zahvala tudi gospe Ljubici, ki ustvarja čudovite ženske – kipce in nas z njihovo simboliko razvaja. To nepozabno darilo je zame potrditev, da delam prav, čeprav mnogokrat ni fajn. Hvala vsem!«

Večer, v katerem so dobili besedo tudi moški govorci (med njimi Tadej Golob, Marcel Štefančič, Zoran Predin, Tadej Toš, Tone Partljič, pater Karel Gržan...) je bil posvečen dvanajstim izjemnim ženskam, ki s svojo srčnostjo, drznostjo, pogumom in jekleno voljo premikajo gore – to so:

Zdenka Badovinac, Magda Kastelic Hočevar, Valentina Kobal, Ema Kozin, Kazimira Lužnik, medicinske sestre (zanje Monika Ažman), Nevenka Mlinar, Katarina Očko, Anita Ogulin, Carmen Rajer, Natalija Spark, Erika Žnidaršič.

Prireditev, ki je potekala na spletni strani www.slovenkaleta.si in bo prav na tem mestu še nekaj časa na voljo za ogled, je vodila Blažka Müller, skozi večer pa so nas z glasbo in gibom popeljali: vokalni kvartet Vox Arsana, Jaka Pucihar kvartet, Nuška Drašček, Anja Bukovec, Marko Hatlak, akrobata na trakovih Branko Potočan in Kristina Martinc ter baletnika Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Vse skupaj je v čudovito zgodbo povezal režiser in scenarist Andrej Stražišar.

Založba Chiara je vsem kandidatkam za Slovenko leta podelila pesniško zbirko Tolmuni nežnosti, Slovenki leta pa še sliko Sanjalka akademske slikarke Simone Čudovan.