Tako so Nejca Reka v šoli mučili zaradi istospolne usmerjenosti

Nejc Rek je obiskoval drugi razred osnove šole, ko je ugotovil, da čuti drugače, kot njegovi vrstniki. A soočenje s samim seboj ni bilo nič v primerjavi s tem, kar ga je čakalo v svetu, ki obsoja vse, kar je drugačno in po mnenju mnogih nesprejemljivo. »Sam sem precej časa skušal skrivati svojo spolno usmerjenost. Vedno in povsod so se našli ljudje, ki so mi na svoj način grozili, da bodo drugim povedali zame -slednje so tudi uresničili, običajno je bilo namreč tako, da je tisti, ki je vedel, tudi povedal naprej. Izrabili so mojo ranljivost, jaz pa sem bil seveda naiven. Redko kdo se je postavil zame, bil sem v tem skoraj sam, velikokrat tarča posmeha in zaničevanja. Izven šole ali v njej. Ne bom pozabil vseh udarcev na avtobusu, v šoli, pred šolo ... Upam, da so danes srečni, ker so me takrat ponižali. Dogajalo se je veliko stvari. No, pa saj srednja šola ni bila nič kaj drugačna. Vsi so se obračali za menoj, mi žvižgali, me zmerjali, poniževali, pljuvali, priletel je kakšen udarec, se me izogibali, nekateri so se celo prenehali družiti z menoj, kar me je potolklo,« je v zapisu na družbenem omrežju obudil spomine Nejc, ki poudarja, da je danes ponosen na to, da je kljub vsem ponižanjem uspel sprejeti samega sebe natanko takšnega, kot je, ter da na sleherni padec gleda kot na vstajo in osebnostno zmago.

Nočna mora v OŠ: Šolarji skovali načrt za njegovo javno razkritje

Kaj pa je tisto, kar je Nejca najbolj zaznamovalo? Kako kruti so lahko otroci, je okusil že zelo zgodaj, od vseh grenkih spominov pa ga še dandanes skeli misel na javno sramotenje, ki ga je skovala skupina šolarjev. Slednji so se domislili scenarija, nato pa udarili z vsemi topovi …

Ne spreglejte

S poceni domačo metodo do bolj gladke kože na vratu

Staranje kože je vidno zlasti na predelu vratu, zato je zelo pomembno, da ne pozabljate na nego. Za manj ohlapno kožo lahko skrbite z rednimi pilingi.

»Pri šolski jedilnici je stal pano, na katerem je bil z buciko pritrjen list papirja, na katerem je pisalo, da iščejo prostovoljce, ki bi v izvedbi enega izmed razredov za zabavo odigrali predstavo takrat izredno priljubljene serije TV Dober Dan. Iskali so le še lik Luke, ki je bil, kakor vemo, homoseksualec. Serijo sem oboževal. Novico, da iščejo igralca, mi je posredoval sošolec, skupaj z namigom, da bi mogoče bil lahko jaz pravi. Sprva sem bil skeptičen. Seveda pa me je pritegnilo, kajti želel sem se podati v igralske vode, saj nikoli ne veš, kam te to pripelje,« nam je v klepetu zaupal Nejc in nadaljeval, da se je zgolj nekaj minut za tem, ko se je vpisal na list papirja, odvila predstava, ki je ne bo nikoli pozabil. Pred njihovim razredom se je namreč na hodniku zbralo večje število učencev različnih starosti, ki so sklenili, da obelodanijo njegovo istospolno usmerjenost.

Nejc v prvem letniku srednje šole. foto: Osebni arhiv

»Še posebej glasna je bila deklica, s katero sem vsaj mislil, da imam dober odnos in da sva tako rekoč prijatelja. Mahala je z listom papirja in mi dejala, da so se samo norčevali iz mene, da sem gej in da ne bodo uprizorili nobene izvedbe serije, da je vse skupaj samo ena šala, da sem se izdal. Vsi so se mi smejali in kazali s prstom name, kričali, da sem 'peder'. V tistem trenutku nisem vedel, kaj naj storim. Od sramu sem stekel na toaleto in se zjokal. Nikogar ni bilo, da bi me zaščitil, učiteljem in ne staršem nisem potožil o tem dogodku, saj me je bilo sram. Nikakor si nisem mislil, da me bodo na tak način osramotili. In vsi njihovi izrazi na obrazih polni obsodb, kakor, da sem naredil nekaj slabega, to je bila zame nočna mora, ki me spremlja še danes, ker so mi na svoj način uničili sanje o igralstvu in življenju, ki mi je bilo takrat zaradi mnenj in dejanj drugih precej nedosegljivo, življenje geja. Ustvarili so mi dodaten strah, strah biti to, kar sem. Bal sem priznati tako sebi kakor drugim in živeti,« pojasnjuje Rek in priznava, da je zaradi vseh trpinčenj večkrat pomislil na samomor. Stiska ga je namreč tako močno obvladovala, da si je preprosto želel izginiti neznano kam.

A nočna mora ni bila le njegovo javno razkritje, Nejc je bil namreč v šoli dan za dnem deležen stigmatizacije, ki je njegovo stisko in bitko s samim seboj le še poglabljala. »Zaradi moje spolne usmerjenosti so se me izogibali, tudi niso bili navdušeni nad tem, da bi morali biti z menoj v paru pri katerem projektu. Ker so bili misli, da jih bom napadel. Ne vem sicer od kje takšno razmišljanje. S strahom sem prihajal in odhajal v šolo, saj so name ves čas izvajali napade zaradi istospolne usmerjenosti.«

Avtobus groze

Nejc nam za konec še zaupa, kakšno stisko je zanj predstavljala vožnja z avtobusom v šolo.

»Nekaj posameznikov se je redno spravljalo name, tudi kakšni sošolci. Še posebej je izstopal neki fant višje stopnje razreda, ki je bil poln samega sebe in se je želel dokazovati pred drugimi. Vedno me je zbadal na avtobusu, lotil se me je tudi fizično, me udarjal in zmerjal, da si to zaslužim, ker sem istospolno usmerjen. Vsi so samo opazovali, nihče pa ni storil ničesar, da bi me zaščitil. Domov sem prišel v solzah in se zaprl vase,« razloži Nejc, ki je vse skupaj potlačil vase in se ni zaupal staršem, saj ga je bilo preveč strah, kako bi se odzvali, ko bi izvedeli za njegovo spolno usmerjenost.

Ampak Nejc, od kje ta strah? »V različnih filmih sem videl reakcije staršev, ki so svoje otroke po razkritju poslali od doma, nekateri so se jim celo odrekli. Bal sem se, da mogoče tudi mene ne bi sprejeli,« iskreno pove in olajšano zaključi, da se je njegova zgodba odvila v pozitivno smer. »Danes je na srečo drugače, živim namreč življenje, kakršnega želim, ne skrivam svoje spolne usmerjenosti, se je ne sramujem in skušam pomagati tistim, ki so na poti do razkritja.«