Ne glede na to, kaj se dogaja ali ne, Dejan Vunjak nikoli ne izgubi nalezljive dobre volje in optimizma. Sproti se prilagaja vsemu, kar prihaja. Tako ga je bilo tudi v dneh, ko se je javno življenje ustavilo, komaj mogoče ujeti. Ves čas je na poti med studiem, enim, drugim, tretjim projektom. Vsega se loteva z nasmehom, iz oči pa mu švigajo nagajive iskrice.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

»Življenje in delo glasbenikov ni samo to, kar videvamo na odrih, temveč še veliko več, kar običajno ljudem ostaja skrito. Vendar je to zelo pomembno, da smo lahko potem na odrih. Nastopanje se je sicer ustavilo, a to ne pomeni, da smo brez dela. Zdaj se končno lahko zaprem v studio in po mili volji ustvarjam nove skladbe ali očetovim dam novo podobo. Da bomo pripravljeni, ko bomo lahko šli na odre,« je za revijo Zvezde Lady pojasnil Dejan. 

Spretni mojster

»Ugotovil sem, da mi gredo dobro od rok razna mojstrska opravila. Pospravil sem garažo in odpeljal proč za kombi stare robe, uredil sem si stanovanje in okolico hiše. Ne boste verjeli, prvič v življenju sem celo mah pulil iz trave in odstranjeval ciprese. Če bi ga lahko prodal, bi bil resnično bogat!« se šali Dejan, ki je užival v urejanju doma in studia. Slednjega je dodobra izoliral, sam lepil in pritrjeval plošče in se »igral« z raznimi orodji.

Vzel si je čas še za dodatna (glasbena in druga) izobraževanja. Veliko časa je posvetil tudi športu. Dolgo so mu ljudje prigovarjali, da bo še zbolel, ko toliko dela, obenem pa je glasbeni poklic eden najbolj stresnih. »Da je res tako, pritrjuje tudi to, da so žal trije od šestih članov očetove skupine prehitro odšli – poleg očeta Brendija še Korado Buzeti in Viktorija Petek. Ves čas si v pogonu – telefoni, studio, sestanki, ob koncih tedna pa nastopi. Neprespan pa se le težko ukvarjaš še s športom. Prav zanima me, kako dolgo bi še lahko zdržal tak ritem, če se ne bi bil prisiljen ustaviti. Pa sploh nisem imel občutka, da toliko delam, saj vse, kar počnem, delam rad in s srcem. Zato pa nikoli ne štejem delovnih ur, delo mi ni delo, temveč užitek. Ustvarjanje v studiu in na odrih me napolni z energijo in zadovoljstvom,« je iskren. Vseeno pa mu je bila karantena dobrodoš-la, da se je dodobra spočil, uredil ritem spanja in izklesal telo. Po novem se je lotil celo boksa.