Nastanek raka na požiralniku, želodcu, jetrih, žolčniku, trebušni slinavki ter na debelem črevesu in danki pogosto sprožijo okužbe, zdravila in druga dražila iz okolja. Rak debelega črevesa in danke je še vedno drugi najpogostejši rak pri nas, to pa je zaskrbljujoče, saj je eden tistih nevarnih tumorjev, ki jim lahko prekrižamo načrte z zdravim življenjskim slogom ter s sodelovanjem v programu Svit.

Rak grla oziroma požiralnika

Večinoma je posledica dolgotrajnega in čezmernega uživanja alkohola ali kajenja, najbolj so ogroženi tisti, ki imajo kar obe razvadi, povzročajo pa ga tudi kronična zgaga in okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki povzroča želodčne razjede. Veliko študij je potrdilo, da raka na požiralniku povzroči še prehrana s premalo vitaminov in mineralov, prav tako tudi debelost. Preprečujejo pa ga s selenom bogata živila, kot so ribe, polnozrnati kruh ter brazilski orehi. Žal ga je težko odkriti in zdraviti v zgodnji fazi. Običajno je prvi znak oteženo požiranje zaradi zoženega požiralnika, sledijo pa še hujšanje, bolečine v prsih ter med lopaticami, hripavost, kronični kašelj in izkašljevanje krvi.

Rak želodca

Povezan je s kroničnimi okužbami, ki povzročajo želodčne razjede, in spet je pomemben krivec prehrana, predvsem uživanje večjih količin slane, prekajene ali z nitrati konzervirane hrane ter premalo sadja in zelenjave. Tudi z rakom želodca je tesno povezano kajenje, preprečujejo pa ga vitamin C ter prehranski dodatki betakarotena. Pojdite se pregledat, če čutite v predelu želodca, tik pod prsnico, bolečino, če ste slabotni brez jasnega razloga ali če zaznate spremembe pri odvajanju blata.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Rak jeter

Glavni vzrok raka jeter so kronične bolezni jeter, kakršni sta hepatitis B in C, ciroza jeter ter podhranjenost oziroma odvisnost od alkohola. Jetra filtrirajo, skladiščijo in presnavljajo različne snovi, ki jih vnašamo v telo ali smo jim izpostavljeni v okolju, zato so še posebej občutljiva na strupe vseh vrst, pa tudi na aditive iz hrane. Nase opozarja z bolečino v zgornjem desnem delu trebuha, z napenjanjem, izgubo apetita, izčrpanostjo, slabostjo, bruhanjem, temnim urinom, srbenjem kože, zlatenico in vročino. Tudi raka jeter povezujejo z nezdravo, mastno hrano, ogroženost pa zelo zmanjša dieta z obilo presne hrane, ki izloča strupe iz telesa.

Rak žolčnika

Spet so bolj ogroženi kadilci in v tem primeru ženske, saj pri nežnejšem spolu estrogen povzroči, da se v žolč izloča več holesterola, ki je glavna sestavina žolčnih kamnov. Če ste pretežki, si prištejte še nekaj pik na tabeli ogroženosti. Nič dobrega pa se ne obeta niti tistim, ki so dalj časa izpostavljeni nevarnim kemikalijam, predvsem azbestu.

Rak trebušne slinavke

Ogroža ljudi, ki so že večkrat preboleli vnetje trebušne slinavke, pogostejši pa je še pri kadilcih in ljudeh, ki uživajo veliko mastne hrane in so izpostavljeni strupenim kemikalijam. Priporočljivo se je držati zdravih navad, ki preprečujejo vse vrste raka, se pravi uživati zdravo hrano z malo maščobami in veliko sadja, zelenjave in polnovrednih živil, ohranjati zdravo telesno težo, biti redno telesno aktiven in opustiti kajenje.

Rak debelega črevesa in danke

Tumorje na sluznici danke ali debelega črevesa, imenovane polipi, je treba odstranjevati, sicer se lahko razvijejo v rakave tvorbe. Pri ljudeh, ki pijejo in tudi kadijo, je možnost za razvoj polipov štirikrat večja kot pri drugih. Pogosteje zbolevajo moški in ženske, stari več kot 50 let, vendar mlajši nikakor niso izjema. S tem rakom pa je najbolj povezana prehrana, ki vključuje veliko rdečega mesa in nasičenih maščob ter malo sadja in zelenjave. Bojte se raka, če ste predebeli in ste raje pred televizorjem kot v gibanju. Nekoliko bolj ogroženi pa so še sladkorni bolniki, bolniki z depresijo in ljudje s kronično vnetno boleznijo.

Na kaj je treba biti pozoren pri njegovem zgodnjem odkrivanju? Vsak polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost, izjemoma tudi popolno zaporo črevesa. Če polip ustavi premikanje blata in plinov v črevesu, to ni le zelo boleče, ampak tudi življenjsko ogrožajoče. Zato pojdite ob vsaki nenavadni spremembi pri odvajanju blata, bodisi postane blato nenavadno tanko ali drugačne barve, ne le ob krvavitvi, ki kaže že na zadnji stadij raka, takoj k zdravniku!

Vzorec blata rešuje življenja!

Rak na debelem črevesu in danki je zahrbten tihi morilec, saj za njim vsako leto zboli 1200 Slovencev, približno 700 pa jih zaradi  bolezni umre. Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne zavedajo, ker se dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov. Z nacionalnim programom Svit, ki vas po pošti prijazno vabi, da pošljete vzorec blata v laboratorij na testiranje, pa lahko veliko rakov na debelem črevesu in danki preprečimo. Mnogo teh rakov pa odkrijejo s kolonoskopijo tako zgodaj, da je zdravljenje uspešnejše. Vabilo prejmejo na dve leti vsi, stari od 50 do 69 let.

Kolonoskopija ne boli!

Med kolonoskopijo, ki vam jo svetujejo v primeru sumljivega vzorca blata, zdravnik z medicinskim pripomočkom, imenovanim endoskop, pregleda celotno debelo črevo. Endoskop oziroma kolonoskop je za prst debela upogljiva cev, ki je sestavljena iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na zaslon. Da si lahko zdravnik črevo natančno ogleda in opazi morebitne spremembe v črevesu, si morate pred pregledom črevo dobro izprazniti.

Če zdravnik med kolonoskopijo odkrije črevesne polipe, jih lahko s kolonoskopom tudi odstrani. Prav tako lahko med preiskavo odkrije sum na tumor, takrat vzame delček tkiva za nadaljnjo preiskavo.

Da bi bolje videl črevesno sluznico in morebitne bolezenske znake, bo zdravnik med preiskavo črevo napihoval z zrakom. Zato se lahko pojavijo občutek napetosti, pretakanja ali krči. Če pa bi začutili bolečine, kar se zgodi le izjemoma, povejte zdravniku, ki bo takoj ustrezno ukrepal. Prestati kolonoskopijo je skratka, kakor pravijo »preživeli«, smešno lahko v primerjavi z zdravljenjem napredovanega raka.