Ana, povedali ste že, da niste jutranji človek, čeprav morate zaradi dela vstajati zelo zgodaj. Kako pa sami začnete dan, ko nimate obveznosti? Ga začnete v družbi s televizijo?

Včasih, ampak zadnje čase redko prižgem televizor in pogledam jutranje programe na ORF, ZDF, ARD, RAI, RTL ... poklicna deformiranost in strast, nimam kaj. (smeh) Sicer pa si skuham kavo, ogrnem jutranjo haljo, grem na balkon ali na gugalnik in gledam skozi okno. Potem naredim jutranjo meditacijo – razen ko imam prenaporen dan ali ko se mi zelo mudi, takrat mi ne uspe, kar mi sicer ni všeč, ampak se dogaja – potem začnem dan.

Lani smo vas v oddaji Dobro jutro gledali tudi poleti, v Poletnem jutru. Bo tudi letos tako?

Res je! Naše Poletno jutro že poteka in upam, da začenjamo jutra skupaj. (smeh)

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Bliža se čas dopustov. Kje in s kom ga najraje preživite? Čemu, komu se posvečate, ko nimate službenih obveznosti?

Ko nimam službe, učim nemščino na Goethe-Institut Ljubljana, sicer pa v prostem času počivam in ne delam ničesar. Razmišljam, berem, se igram »človek, ne jezi se« s sinom, pospravljam nogavice in spodnjice, hodim v gozd in na plažo, berem. Zadnje čase spet več berem in to mi je izjemno všeč. Da sem našla čas zase. Da sem na novo ustvarila čas zase. Tudi če gledam serijo ali gledam v zrak. Sploh to zadnje najraje delam od vsega.

H komu se zatečete, kadar vam je hudo? Kaj vas najbolj potolaži?

Kadar mi je hudo, jočem. In se težko potolažim, ampak se nekako. Največkrat s svojimi mislimi, s svojo notranjo močjo. Včasih pa samo pogledam sinova, povoham njune laske ali pa se dotaknem njune bele mehke kože. Potem se mi sproži val misli hvaležnosti in se nekako sestavim. In pišem prijateljici. Ona me vedno zna dvigniti.

Koga si želite spoznati, s kom bi se radi pogovarjali (brez meja, če bi lahko izbrali kogarkoli)?

Z Oprah Winfrey. Ravno včeraj sem v italijanski reviji znova brala njeno življenjsko zgodbo, skoraj so mi spet tekle solze – najbrž mi niso samo zato, ker jo poznam od prej in sem jo slišala že tisočkrat. Veste, kako je naslov intervjuja? Uspela sem, ker sem trpela.

Kaj je najboljši nasvet, ki ste ga prejeli, in kdo vam ga je dal?

Da naj se vedno vračam k svojemu izvoru – od prijateljice Lorelle. In da naj izrekam svete besede – od prijateljice Bernarde.

Če bi si lahko izbrali supermoč, kaj bi to bilo?

Da bi brala misli ljudi.