Nekatere ženske pravijo, da se pri svojih štiridesetih počutijo boljše in lepše, kot so se pri dvajsetih, spet druge tarnajo, da se bojijo staranja. Pa Jasna? »Mirno lahko rečem, da sem videti bolje kot pri dvajsetih. Žal pa ne vem, ali lahko rečem, da sem videti bolje kot pri petintridesetih. (smeh) Ko gledam pet let stare fotografije, se čudim, kako dobro sem videti na njih, a spomnim se, da se v tistem obdobju sploh nisem zavedala tega. Imela sem majhnega otroka, ko najmanj spiš, a zdaj, ko gledam to z neke razdalje, vidim, da mi je očitno adrenalin tistega obdobja pravzaprav dobro del. Ja, tu in tam pa se mi že pojavi kak lasek brez pigmenta, a tudi tukaj sem očitno imela nekaj sreče, saj mi mnogi povedo, da so sivi že od 27. leta. Torej, če se mi pri štiridesetih pojavi tu in tam kak siv las, verjetno to niti ni tako slabo. Botoksa do zdaj še nikoli nisem uporabila, niti česa drugega. Splošno znano je, da sem si pred desetletjem dala popraviti nos oziroma grbinico na nosu, ki me je motila, in to je bil edini poseg na mojem obrazu doslej. Ne obljubim pa, da bo tako večno. Po tihem me malo zanimajo tisti posegi, ki obraz osvežijo, ga naredijo manj utrujenega. Ne bi si šla povečat ustnic ali polnit lic, ker za to ni potrebe, razumem pa tiste, ki to potrebo imajo. No, razen ko gre za mlade punce, ki tega res ne potrebujejo. Mlade obraze bi pustila čim bolj in čim dlje pri miru.«